Minulo leto je prineslo veliko novih izzivov in težav za vsa področja našega vsakdana. V ospredju avstrijske vlade so bile predvsem šole, delovna mesta, gastronomija, turizem, šport in kultura. Vendar je okoli univerz ostalo precej tiho. Študenti in študentke pripovedujejo o univerzitetnem letu, ki nikoli ni bilo v središču pozornosti.

Felizian Ibounig, študent – Alpsko-jadranska univerza v Celovcu

Po maturi ste se odločili za študij slavistike v Celovcu in poleg tega tudi za učiteljsko smer. Zakaj ste ste odločili za ravno to izobraževalno pot in kako ste doživljali preteklo leto kot študent?

Po maturi se človek seveda sprašuje, kako naj bi šlo naprej. Pri študiju slavistike se je pa kar hitro izkazalo, da mi področje dobro leži. Ko sem zaključil študij na ravni bachelorja, sem se pa odločil še za učiteljsko smer. Na srečo sem pa pred pandemijo že imel opravljen velik del prakse. Manjkajoči del sem pa opravil tako, da sem pripravljene vaje pošiljal preko elektronske pošte. Pravzaprav mi je prišla situacija prav, ker sem tako imel dosti časa za opravljanje drugih nalog. Privarčeval sem si tudi dosti denarja za bencin (se smeji). Trpela pa je seveda socialna komponenta, ker se dolgo ni bilo mogoče pogovarjati s kolegicami in kolegi. Ker letos na inštitutu za slavistiko poleg tega tudi ni bilo mogoče organizirati dneva jezikov, smo se odločili posneti video s študenti in študentkami. V bistvu je pa to nastalo kar spontano. S tem nam je bilo mogoče se vsaj malo družiti s kolegicami in kolegi z univerze in se enostavno pogovarjati o študiju in slavistiki.

Kristina Kragelj, študentka in študijska asistentka – Alpsko-jadranska univerza v Celovcu

Pred kratkim ste se študenti in študentke Inštituta za slavistiko odločili posneti video, v katerem obravnavate študij slavistike, slovenski jezik in njegove posebnosti. Zakaj ste se odločili to posneti? 

Vsako leto se organizira več stojnic na univerzi, kar pa letos seveda ni bilo mogoče. Pobudo za video je v bistvu dala naša profesorica Nataša Hribar. Ker delam poleg študija tudi kot študijska asistentka na institutu za slavistiko, sem seveda rada pomagala pri organizaciji. Ideja je bila posneti video z začetniki in začetnicami, ki so v prvem semestru študija in se učijo slovenščino kot tuji jezik, ter koroške Slovence in Slovenke – tako da je bilo možno predstaviti dva različna stališča.

Kdo je bila ciljna skupina in kaj ste upali doseči?

Na dnevu jezikov nas v bistvu obiskujejo predvsem šolarji in šolarke. Mišljeno je bilo tako, da posnamemo video, ki ga pri pouku lahko predvajajo pred razredom. Skozi to smo poskusili omogočiti šolarjem in šolarkam vpogled v inštitut za slavistiko, ne da bi morali priti na kraj dogajanja. Upam, da smo kljub zahtevnemu času dosegli čim več bodočih študentov in študentk.