Popoldansko štehvanje in prvi rej pod lipo se v posamenih spodnjeziljskih vaseh izvajata na zelo podoben način, vendar so lahko razlike v podrobnostih precejšnje. Štehvovci so neporočeni fantje, ki se po kosilu zberejo na skupnem prizorišču – na vaški domačiji, kjer pripravijo konje in jih okrasijo s pisanimi trakovi. Na štehvanje navadno pripeljejo tudi konja oz. konje iz drugih krajev. Če se žegen izvaja v dveh krajih na isti dan, jih po potrebi odpeljejo še na drugo prizorišče, kjer štehvajo uro pozneje.
Zilja V Blačah, na območju občine Štefan na Zilji južno od reke Zilje, se jezdeci srečajo pri konjerejcu Nessmannu, neposredno ob vaški gostilni, kjer imajo pripravljen sodček, ki so mu pravili bariglca. Pred odhodom na štehvanje, ki se izvaja na travniku, se jim na dvorišču pridružijo štehvovske dečve – zlanke. Kot prva v sprevodu gresta dva mlada fanta, ki še ne štehvata in nosita lesen sodček, za njima pa se zvrstijo: prva dečva s krancljem, ob njej fant s steklenico vina, ostale dečve v nošah, godci, ki igrajo ter jezdeci na konjih, ob njih in za njimi pa domačini in obiskovalci od blizu in daleč. Celotni potek blaškega žegna je dokumentiran na filmu.
Na Trati, severno od reke Zilje blizu Štefana na Zilji, se običaj izvaja nekoliko drugače. Neporočeni štehvovci iz Trate in sosednjih Hader se zberejo na domačiji v Hadrah, kjer pripravijo in okrasijo konje. Tam dobijo kratko navodilo za izvedbo štehvanja, nakar odjezdijo na neosedlanih konjih. Sredi vasi se kratko ustavijo in urejeno postavijo pred vaško kapelico. Nato zajuckajo in odjezdijo po ozki cesti dobrih 600 metrov k lipi ob farni cerkvi na Trati, kjer jih pričakajo štehvovske dečve, starejši štehvovski izvedenec, godci in obiskovalci. Tam se postavijo v vrsto, na čelu štehvovske dečve v nošah. Prva nosi v rokah krancelj, godci zaigrajo in sprevod se odpravi na travnik, kjer se izvaja štehvanje. Prvi jezdec na konju nosi sodček, za njim jezdijo ostali štehvovci, večina v spremstvu gospodarja ali kakega bližnjega, nato sledijo vsi ostali. Na travniku krožno obhodijo s trakom opredeljeni del travnika. Od tam gredo po opredeljeni progi proti izhodiščni točki, od koder se potem v diru spuščajo ob godbi muzikantov. Spotoma se še kratko ustavijo, da prvi jezdec nasadi sodček na leseni drog, t. i. štebeh. Po potrebi mu pri tem pomagajo drugi.
Ob prvem zajezdu štehvovci dirjajo mimo sodčka, torej nanj še ne udarjajo z železno palico, ob naslednjih zajezdih pa tako dolgo, da ga zbijejo, da se popolnoma razsuje. Nato jezdeci v diru lovijo leseni obroč, ki ga štehvovski izvedenec ob štebnu dviguje in namenoma umika. Blizu stojijo v krogu domači pevci, ki vsakič zapojejo štehvanjsko pesem ali kitico, medtem ko se jezdeci po zajezdu vračajo na svoje prvotno mesto. Blizu štebha stoji štehvovska dečva, ki drži krancelj iz žide in umetnih rož. Preden se prične tekma zanj, ga izroči štehvovskemu izvedencu. Pri tem si nazdravita z vinom. Takoj ko je na Trati krancelj v rokah zmagovalca, se jezdeci na konjih, štehvanjske dečve, pevci, godci in obiskovalci podajo pod lipo ob cerkvi. Domači fantje pomagajo posaditi dečve k jezdecem na konje, da tako proslavijo dobitelja kranclja. Zmagovalec in še kak spreten jezdec se kratko postavita na konja, nakar se obred štehvanja z vriskom konča.
Prične se drugi del običaja, prvi rej pod lipo, ki je starodavna oblika drevesnega kulta s simboliko prebujanja spomladanske narave. Pod lipo čakajo godci, ki sedijo na nekoliko vzvišeni klopci, in v krogu postavljeni domači pevci, ki izmenoma spremljajo prvi rej parov v nošah. Ples prvega reja na Trati traja osem minut, pevci ob tem zapojejo skupno deset slovenskih kitic pesmi Ta prve rej: Bug nan daj …, ki se besedilno navezujejo tudi na kraje v ožji soseščini. Po končani pesmi fantje včasih zavriskajo. Takoj pa zadnjem taktu prvega reja sledita še Avsenikova polka Na avtocesti in valček, nakar sledi tradicionalna nemška štehvanjska pesem. V ponedeljek, na dan po štehvanju neporočenih fantov, na Trati (in v mnogih drugih ziljskih krajih) proti večeru štehvajo odrasli moški, ki jih spremljajo poročene žene. V Blačah, kjer imajo dva žegna, pa ta običaj izvajajo samo ob drugem, jesenskem žegnu.
Z nakupom filmov Kufenstechen bei uns in Vorderberg – Štehvanje p našan v Bvačah in Gailtaler Wildsänger: Tako pojemo v Blačah podpirate nadaljnje dokumentacijsko delo v Ziljski dolini. Dobite jih v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
-Herta Maurer-Lausegger
