Sveče Pri Colnarju je dolgo bilo prazno. Po obnovi in preureditvi hiše je bilo minulo soboto povsem polno – Svečani so slavili 110-let svojega kulturnega društva. Tri hiše imajo za kulturno ustvarjanje v Svečah v Rožu, vsaka po svoje, pomembno vlogo. Vrbnikova domačija, kjer je danes galerija Gorše in kjer od leta 1981 poteka vsakoletni mednarodni Slikarski teden, zapuščena in medtem obnovljena hiša pri Colnarju, kjer je minulo soboto potekala slovesnost ob 110-letnici Slovenskega prosvetnega društva Kočna, ter domačija pri Krznarju. Tam je bil doma pobudnik organiziranega kulturništva v Svečah Gregor Pak. Hiše na »sejmišču,« trgu pred cerkvijo, danes ni več. Za obletnico jo je sveška mladina obudila. Rekonstruirala njeno podobo z lesenimi letvami in s panoji na zunanjosti instalacije pripravila slikovni in besedni prikaz zgodovine. 110-let slovenske kulture je tako vsem na očeh, vsaj začasno, stopilo v javno zavest vasi.
Pomemben del te kulture je ves čas bilo gledališko ustvarjanje. Kakor je predsednica SPD Kočna Alenka Weber podčrtala, je »Slovensko krščansko izobraževalno društvo Kočna« v zgolj prvih 20 letih delovanja uprizorilo 45 iger. Igrali so jih pri Adamu na odru, ki je ob 110-letnici Kočne ponovno zaživel. Novi lastnik hiše pri Colnarju Zdravko Inzko ga je dal prenesti v prireditveno dvorano in napovedal, da zgodovinske kulise utegnejo v prihodnje biti še večkrat prizorišče za kulturne dogodke. Tam bi sveški jazzist Tonč Feinig, kakor je Inzko duhovito pripomnil, lahko nastopil na večerih z nemškim naslovom Jazz bei Kerzenschein. Po slovensko pa bi se glasili: Jazz in Sveče.
Slavje samo je bilo zanimiva mešanica tradicionalnega in novega, z ustvarjalci iz Sveč ali pa njihovimi potomci od Jadrana do Dunaja. Andrej Feinig je na klavirju spremljal mlado študentko solopetja in medicine v Ljubljani Nado Tavčar, ki je odraščala v Trstu, Bernarda Fink, njena hčerka Valentina Fink-Inzko ter brat Marko Fink (spremljal jih je Davorin Mori), ki so istega dne dopoldne nastopili v celovškem Gradu kot 3 Finken, so prevzeli poslušalce z odličnostjo, pod vodstvom Damijana Oitzla je nastopil sveški cerkveni zbor, že omenjeni jazzist Tonč Feinig pa je z dvema pesmima, eno priredbo in eno lastno skladbo na lastno besedilo, vzbudil želje po še več (lastnih skladb je še, kaže, da bodo kmalu izšle na zgoščenki).
Ob robu prireditve je zgodovinar Štefan Pinter s starimi zapisniki razkril še malo več o nastajanju slovenskih društev na Koroškem. Leta 1906 so ustanovili »Krščansko socialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas, Bistrico in okolico«, ki je zatem dobilo še poseben odsek za Sveče. Društvo je bilo zelo aktivno, je ugotovil Pinter. Kot kaže je bil tedanji razmah društvenih dejavnosti povezan s propagando pred prvimi splošnimi volitvami v dunajski državni zbor leta 1907 (volilno pravico so sicer imeli samo moški), Šentjanž je na volilnem zborovanju obiskal celo tedanji vodilni predstavnik slovenskih krščanskih socialcev in zadružništva Janez Evangelist Krek. Iz leta 1906 ustanovljenega skupnega društva je leta 1908 nastalo društvo v Šentjanžu, leta 1909, pred 110 leti torej, pa v Svečah.
Iz rubrike Kultura preberite tudi