Svatne Kakor plameneč ogenj, žareč v krepkih tonih, ali pa kakor nežno plapolanje peruti – podobe stvaritev Francija Fuggerja so mnogotere. Čeprav trditev, da so to njegove stvaritve, ni čisto natančna. Sam o svojem delu pravi, da zgolj okrepi »informacije, ki jih dobi v stalni interakciji« s svojim materialom.
Njegov material pa so korenine cemprina, drevesa iz družine bora, v naših krajih bolje znanega bo nemškem imenu Zirbe. Cemprin raste visoko v gorah, na redkih mestih. Franci Fugger, doma v Svatnah nad Šentjakobom v Rožu, je svoje dobil na Tirolskem, na nadmorski višini več ko 2500 metrov, kjer so počasi rasli v minulem tisočletju in še več. »Najti korenine odmrlega drevesa zahteva poznavanje narave, dokopati se do korenin pa je pravo arheološko delo. Nočem namreč lesa kakorkoli poškodovati, ohraniti ga želim v njegovi prvinskosti,« pravi Fugger, po poklicu podjetniški svetovalec.
Medtem ko je cemprinovo deblo mehko in je njegov les zaradi umirjajočih lastnosti, ki naj bi jih imel, pri pohištvu vse bolj priljubljen, so njegove korenine žilave, trdne in trde. Borov strup pinosilvin jih obvaruje pred razpadanjem in jim daje trdoživost. Prav njihova klenost je izziv za Francija Fuggerja, ki jih na Tirolskem ni samo izkopal, temveč tudi po strminah in klančinah zvlekel do utrjenih cest.
Doma v Svatnah, kakor pravi, les naprej opazuje, da bi v njem ugledal oblike. »Nočem se v svojih skulpturah sam uresničevati, imam veliko preveč spoštovanja in ponižnosti pred naravo. Narava sama je največji umetnik, jaz želim prikazati njene stvaritve.« Previdno les obrusi, odstrani mrtve dele, ga na koncu napoji s čistim cemprinovim oljem in pred opazovalcem se prikažejo raznovrstne podobe, od živali do mističnih oblik, oziroma, kakor pravi Franci Fugger sam: »Zdi se mi, ko da bi jih obudil k življenju.«
Več ko tisoč let stare korenine, oživljene v svojih novih podobah, bo Franci Fugger jeseni letos dal na ogled v Domu prosvete v Tinjah. Hkrati se pripravlja tudi na razstavo v Benetkah. Njegove umetnine, ali bolje rečeno, naravne cemprinove umetnine, v katerih je ugledal posebnost in jo počasi izbrusil, pa kot popolni unikati čakajo pozornih opazovalcev.
