Še do 19. februarja si lahko v Koroškem muzeju in v Muzeju moderne umetnosti Koroške (MMKK) ogledate razstavo avstrijskega ekspresionističnega slikarstva med obema svetovnima vojnama.
Razstava »Menschheitsdämmerung« temelji na istoimenski razstavi, ki je bila leta 2021 na ogled v dunajskem muzeju Leopold. V Celovcu je razstava dopolnjena s koroškimi predstavnicami in predstavniki ekspresionističnega slikarstva med obema svetovnima vojnama iz zbirke MMKK, pa tudi s sodobnimi umetniškimi pozicijami. Naslov razstave »Menschheitsdämmerung« se nanaša na instoimensko antologijo ekspresionistične poezije, ki jo je leta 1919 prvič objavil Kurt Pinthus. Na posamezne pesmi iz antologije naletimo v skoraj vsakem od razstavnih prostorov tako MMKK-ja kot tudi prenovljenega Koroškega muzeja, kjer se je v nedeljo, 22. januarja, kakih petnajstih oseb zbralo na slovenskem vodstvu skozi razstavo z Mojco Grušovnik-Tratnig. Umetnostna zgodovinarka je v MMKK-ju pristojna za posredovanje umetnosti, uvodoma pa je poudarila, da gre za razstavo z deli, ki jih lahko bolj redko vidimo na Koroškem, saj je del slik v Celovec prispel iz muzeja Leopold. Fundus tega muzeja temelji na zbirki očesnega zdravnika in zbiralca sodobne umetnosti 20. stoletja Rudolfa Leopolda. Večina razstavljenih del na celovški razstavi je last MMKK.
skrbi umetnostna zgodovinarka Mojca Grušovnik-Tratnig.
Razlika med dunajsko in celovško razstavo
Iz muzeja Leopold izposojena dela so v Celovcu razstavljena za provizorično zaščitno ograjo, pa tudi število varnostnic in varnostnikov je nekaj višje, najbrž zaradi nedavnih napadov aktivistov za zaščito podnebja na svetovno znana umetniška dela. Na dunajski razstavi »Mensch-heitsdämmerung« so bili zastopani (njihova dela so razstavljena tudi v Celovcu) slikarji Herbert Boeckl, Hans Böhler, Josef Dobrowsky, Albin Egger-Lienz, Anton Faist-auer, Gerhard Frankl, Anton Kolig, Sergius Pauser, Rudolf Wacker, Alfons Walde in Alfred Wicklenburg.
Naštetim so se v Celovcu pridružili še zastopnice in zastopniki koroškega medvojnega slikarstva, tako da na razstavi srečamo tudi dela Wernerja Berga, Adolfa Christla, Arnolda Clementschitscha, Jeana Eggerja, Felixa Esterla, Maximiliana Floriana, Emanuela Fohna, Elisabeth Guttenberg-Sterneck, Ludwiga Heinricha Jungnickla, Raimunda Kalcherja, Antona Mahringerja, Georga Pevetza, Stefana Pichlerja, Alfonsa Purtscherja, Ernsta Riedererja, Franza Wiegeleja in Wilibalda Zunka.
Dodana vrednost celovške razstave v primerjavi z dunajsko
Medtem ko v Koroškem muzeju razstavljena dela prikazujejo predvsem moške, so v MMKK-ju v ospredju upodobitve žensk, pa tudi koroških pokrajinskih motivov, tihožitij in tujih mest. V vsakem razstavnem prostoru so zastopani tudi predstavniki in predstavnice sodobnih umetniških pozicij, ki nudijo mestoma ironičen protipol delom, polnim patosa, vere, posledic vojne, težkega življenja in trdega dela, a čutiti je tudi želje po preprostosti, avtentičnosti in harmoniji. S sodobnimi umetniškimi pozicijami so zastopane predvsem umetnice Kiki Kogelnik, Meina Schellander, Maria Lassnig, Ines Doujak, Gudrun Kampl, Helga Druml, Zorka L. Weiss, Suse Krawagna in druge. Ta dela je iz svoje zbirke prispeval MMKK. Organizatorji razstave v Celovcu (MMKK, Koroški muzej) so s svojim konceptom postavitve uspeli koroški publiki ponuditi dodano vrednost v primerjavi z dunajsko razstavo Menscheitsdämmerung.
Zaključku razstave »Menscheitsdämmerung« 19. februarja bo v MMKK-ju 15. marca sledila otvoritev razstave del Ines Doujak, tej pa 21. junija razstava del Jeana (prvotno Hansa) Eggerja.
