Šentjakobsko društvo z narečnim imenom »Spunij se« bo v dialogu z javnostjo, občino in domovinskimi organizacijami skušalo tematizirati spornost tamkajšnjega spomenika obrambnim bojem. Tega so leta 1937 postavili ilegalni nacionalsocialisti.
Novo poglavje v spopadu z materializirano nacistično ideologijo v Šentjakobu odpira društvo »Denk(a)Mål«/»Spunij se«. V centralnem društvenem registru ga od novembra letos najdete pod številko 1007411216. Ustanovili sta ga fizioterapevtka Rozi Stiker iz Šentpetra in zdravnica Silvia Jelinek, po rodu z Dunaja, živeča na Bregu pri Rožeku. Kot pravi Silvia Jelinek, je prvi cilj društva »doseči in nagovoriti nemško govorečo javnost v občini, predvsem mlade, gre nam za diferencirano razumevanje zgodovine«. »Gre za vprašanja, kdo je kdaj s kakšnim namenom postavil ta spomenik in kaj nam ta spomenik lahko danes pove.« V tej zvezi bo najprej nastal tridelni podkast, ki ga pripravljata Ana Grilc in Lucia Jelinek. »Prvi, zgodovinski del bo sooblikoval zgodovinar Michael Koschat, drugi del bo povpraševanje in intervjuji v občini, tretji del pa prihodnost, kakšno obliko dati temu spomeniku, kajti monumenta samega ne bo nihče spreminjal,« pravi Rozi Sticker. Kot pravi Silvia Jelinek, bi bila pojasnilna tabla premalo. Lahko pa si predstavlja, da bi na ploščadi pred spomenikom postavili tablo z imeni žrtev nacionalsocializma iz občine.
Končni cilj društva
Društvo načrtuje tudi predavanje avstrijske zgodovinarke Mirjam Zadoff, avtorice dela »Gewalt und Gedächniss – Globale Erinnerung im 21. Jahrhundert«. Datum še ni znan, a zgodovinarka je že potrdila udeležbo, ravno tako tudi politolog Anton Pelinka in zgodovinar Michael Koschat, avtor knjige »Vererbtes Schweigen, verdrängte Erinnerung« in drugih del o koroški spominski kulturi. Načrtovana so predavanja na srednji šoli v Šentjakobu in na VŠ Šentpeter, pa tudi razpis umetniškega natečaja s predlogi za preobrazbo t. i. Kriegerdenkmala. »Tudi drugih žrtev, ki se jih še nihče ni spomnil, je tukaj ogromno, ne samo vojakov,« opominja Rozi Sticker. »Končni cilj našega društva je, da prebivalstvo v občini reče, da tega grozečega spomenika noče več,« pa pojasnjuje Silvia Jelinek. Društvu »Denk(a)Mål«/»Spunij se« z izkušnjami ob strani stoji sorodna pobuda Initiative Domplatz.
»Naci monument moti sožitje v kraju«
»Čez 30 let živim tukaj in imam občutek, da ta grozni naci monument moti sožitje v kraju,« pravi Rozi Sticker. »Bila sem že pred 20 leti, pred 10 leti, pred petimi leti na občini, vedno so mi rekli, da ne morejo nič narediti, ker da tu v ozadju delujejo sive sile. Trenutni župan Guntram Perdacher (SPÖ) se je malo bolj odprl, privolil je v sodelovanje z našim društvom, da bi skupaj našli rešitev, a občinskemu svetu še ni predstavil zadeve.« Edina zahteva župana je bila, da bi bile prireditve društva »Denk(a)Mål«/»Spunij se« v občinski Kulturni hiši. Ustanovitev novega društva je po besedah Rozi Sticker sprožilo to, da »kot SPD Rož na občini nismo imeli šanse«. »Potem pa je prišla Silvia s svojo profesijo, Zalika Steiner in jaz, pa je bilo na občini vse čisto drugače videti,« dodaja Rozi Sticker.
O spomeniku
Avtor šentjakobskega spomenika padlim v obrambnih bojih za koroško mejo med leti 1918 in 1920 je kipar Karl Maria Kerndle (*1882, Dunaj, +1957, Kriva Vrba). Učenec znamenitega arhitekta Otta Wagnerja je bil privrženec ideologije nacionalsocialistov in aktivni član NSDAP. Na spomeniku s precej očitno Blut & Boden simboliko, ki so ga leta 1937 dali postaviti koroški ilegalni nacionalsocialisti, je v reliefu upodobljenih pet moških figur. Te predstavljajo rokodelca, kmeta, vojaka, delavca in meščana, nad imeni padlih pa piše: »Za nemško Koroško so junaško padli v Rožu.« Med leti 1938 in 1945 so se pred omenjenim spomenikom odvijale svečanosti in proslave šentjakobskih nacionalsocialistov. Ideološke zlorabe spomenika so se nadaljevale tudi po drugi svetovni vojni. Društvo SPD Rož je z umetniškimi akcijami občino in javnost opozarjalo na neprimernost in žaljivost spomenika za koroške Slovence, nazadnje leta 2020 s projektom Hranca.
