V prostorih Mestne galerije (Stadtgalerie) Celovec so 2. marca odprli razstavo Marija Šikoronja: Sopotnice/ki. V ospredju razstave, ki jo je uredila Tanja Prušnik, so umetnice in umetniki iz Avstrije in Slovenije, ki so v 35 letih delovanja galerije Na bregu razstavljali pri pokojni galeristki iz Rožeka. Razstava je na ogled do 30. aprila.
V Rožeku je od leta 1985 delovala galerija Na bregu, ki jo je do svoje smrti vodila Marija Šikoronja (*1939–†2021). V 35 letih svoje galeristične dejavnosti je Šikoronja mnogim umetnikom (Emerik Bernard, Janez Bernik, Jože Tisnikar, Lojze Spacal, Metka Kraševec, Zoran Mušič) iz nekdanje Jugoslavije odprla vrata na trg umetnin na Koroškem in v širši Avstriji. Po osamosvojitvi Slovenije je delovala tudi v obratni smeri, s tem ko je avstrijske umetnike iz Koroške, kot so Giselbert Hoke, Armin Guerino in Markus Orsini-Rosenberg, predstavljala na razstavah v Sloveniji. Po besedah kustosinje Tanje Prušnik je Koroška s smrtjo Marije Šikoronja v letu 2021 zagotovo izgubila »osebo na kulturno-umetniškem podočju, ki se je že od vsega začetka zavzemala ne samo za umetnost, ampak tudi za dvojezičnost in za obstoj slovenskega umetniškega delovanja na Koroškem«.
Razstava Marija Šikoronja: Sopotnice/ki, ki jo je v prostorih Mestne galerije Celovec uredila Tanja Prušnik, prikazuje dela umetnic in umetnikov, ki so s pokojno galeristko iz Rožeka stkali prijateljske vezi. Velika večina med njimi se z občudovanjem in spoštljivostjo spominja prisrčnosti Majki, kot so jo klicali, in njene družine, pa tudi posebnega vzdušja v galeriji Na bregu. Tako tudi slikar Valentin Oman, ki je v galeriji Na bregu ustvaril več fresk, eno od njih lahko vidimo tudi na razstavi Sopotnice/ki: »Majki in družino Šikoronja sem spoznal, ko sem še stanoval v Celovcu, ona pa je tedaj delala pri Mohorjevi. Ko so kupili hišo v Rožeku, sem jih kmalu zatem obiskal v stavbi, polni starih sledi na zidovih, ki sem jih z njenim privoljenjem odlepil in vključil v svoje delo. Pogosto sem se srečeval z Majki, ne samo na razstavah, ampak tudi zunaj galerij, tako da jo zelo pogrešam.« Oman je na stenah galerije Na bregu ustvaril več del v tehniki freske in se na ta način mojstril za kasnejše poslikave na Plešivcu v isti tehniki.
Tanja Prušnik je v Celovcu odraščala skupaj z Ano Šikoronja, hčerko Marije (Majki) in Zvonka, s katero sta po naključju tudi sosedi na Dunaju. Galerija Na bregu po smrti Marije v nekdanjem smislu ne obstaja več, saj je bilo njeno »srce prav pokojna Majki«, dodaja kustosinja, a bo Tanja skupaj z Ano Šikoronja v stavbi vedno spet javnost vabila na priložnostne dogodke v hiši na bregu Drave.
Preden je Marija Šikoronja v Rožeku odprla galerijo, je v Celovcu vodila knjigarno Mohorjeve in pomagala pri ustanovitvi vrtca Naš otrok, ki ga je kasneje tudi vodila. Mož Zvonko Šikoronja je uspel Marijo prepričati, da je družina kupila hišo na bregu Drave v Rožeku, ki se ji je sprva zdela v preveč slabem stanju za obnovo, kaj šele za življenje v njej. Po besedah kustosinje Tanje Prušnik v galeriji Na bregu oz. pri galeristki Mariji Šikoronja nikoli ni bil v ospredju denar, temveč umetnost in ljudje, ki jo ustvarjajo: »Vsak umetnik, ki je sodeloval z Marijo, je na ta ali oni način profitiral od srečanja z njo. Seveda vsaka galerija dela tudi za svoj obstoj, pri njej pa to ni bilo v ospredju. Tako so recimo mladi umetniki iz nekdanje Jugoslavije z razstavami pri Mariji dobili določeno platformo za prikaz in prodajo svojih del, pa tudi odprta vrata na avstrijski trg.«
