Slikar Drago Druškovič Od nošenja Marije do šamana

Prva leta mladosti je slikar Drago Druškovič, rojen leta 1950, preživel pri očetu istega imena v Ljubljani. Z avtomobilom je v mladosti pripotoval do Afganistana, kjer je pred osmimi leti začela nastajati njegova zaenkrat zadnja serija stenskih preprog. Te si lahko ogledate, pa tudi kupite na prodajni razstavi v k & k centru v Šentjanžu.

Slikar Drago Druškovič je odraščal med komunistično Jugoslavijo, kjer je živel oče, in katoliško Koroško, kjer je živela mama. Babica je v Lešah vodila gostilno pri Gabrielu. »V otroštvu sem veliko časa preživel pri očetu v Ljubljani, ki je bil velik kulturnik, urednik Naših razgledov in se je gibal v umetniški družbi.
To je bil zame kontrapunkt h kmečkemu svetu, ki sem ga spoznal v domači gostilni in vasi, kjer smo od hiše do hiše nosili Marijo. Zelo lepe spomine imam na to. Ta dva svetova sem vedno poskušal združevati na svoji umetiški poti. Tukaj božič, tam dedek Mraz.«

V Salzburgu, kjer je študiral psihologijo, je živel v komuni, kjer se je srečal z jogo, ki jo prakticira še danes. Na kongresu šamanov ob jezeru Mond­see se je okoli leta 1970 udeležil ceremonije s psihoaktivno amazonsko rastlino ayahuasca, ki mu je»odprla oči za medsebojno povezanost vsega«. To v osnovi animistično prepričanje o živi vezi vsega z vsem je vplivalo na njegovo motiviko in barvno lestvico. Slikati je začel med študijem v Salzburgu, ki ga ni končal, saj je bilo »biti umetnik tako važno, da sem se popolnoma usmeril na to pot«. 

Stenske preproge kot platno

Kakih 25 let nazaj je dal Drago Druškovič prve stenske preproge po svojih načrtih izdelati v Maroku in Turčiji. »To so bili zelo veliki kelimi,« sledile so jim preproge, ki jih je dal Drago izdelati rokodelcem v severnoindijski pokrajini Ladak na meji s Tibetom. »Tibetanska kultura je tam zelo živa, še bolj kot v samem Tibetu, ki ga je okupirala Kitajska.« Zadnja serija filcanih stenskih preprog je nastala v Afganistanu. »Do Afganistana imam določeno vez, ker sem bil kot mlad hipi leta 1971 s volkswagnom v Afganistanu, ko je tam še vladal šah. Vse dežele na poti preko Jugoslavije, Grčije, Turčije, Irana in tudi sam Afganistan je bil tedaj bolj odprt, kot je danes.« Kako pa to, da se je umetnik in nekdanji hipi, ki je videl veliko držav v razvoju, ustalil prav v poštirkanem Salzburgu? »V Salzburg sem kot študent prispel iz Gradca, kjer sem leto dni študiral medicino. V Salzburgu je tedaj deloval zelo priljubljen in znan profesor psihologije, Rus Igor A. Caruso, psihoanalitik in marksist hkrati, zelo zanimiv in karizmatičen človek, ki nas je obiskoval in razpravljal z nami v komuni, kjer sem tedaj živel. Da sem ostal v Salzburgu, pa je bila odločilna politična situacija na Koroškem s Haiderjem.  Spričo vseh teh težav tukaj je bil Salzburg veliko bolj toleranten. Tukaj me nihče nikoli ni vprašal, od kod sem. Do 18. rojstnega dne sem bil vendarle državljan Jugoslavije.« Danes je Koroška drugačna in se rad vračam v kraje svoje mladosti. »To, kar in kako dela ta slovenska scena,  se mi zdi neverjetno dobro. Tukaj ljudje intenzivno živijo s kulturo, res kompliment za to.«

Oče in sin Drago Druškovič

»Zelo me zanima šamanizem in spiritualni svet, ki je drugačen od zahodnega. Mi smo to pozabili, pri nas je prevladal razum. A meni je bilo vedno važno občutiti, kje so kulture, ki imajo še zavest o enosti, da je vse povezano med sabo. Vidim namreč, da se naši problemi zaostrujejo ravno zaradi tega, ker mi te zavesti nimamo več. Vedno več je stresa, čas vedno hitreje teče, informacij je vedno več. Zato zmerom iščem pot, kjer stopiš korak nazaj, kjer greš v svojo notranjost. Že dolga leta prakticiram jogo in meditiram. To, kar iščem v sebi in kar iščem v svetu, izrazim v svoji umetnosti in spravim do javnosti.« Najbolj intenziven stik čuti Drago Druškovič z zelo bogato in raznoliko indijsko kulturo, pa tudi s šamanizmom v južni Ameriki. Fascinirajo ga ogromne figure živali v puščavah Peruja, gre za t. i. linije kulture Nazca. »To lahko v celoti spoznaš samo od zgoraj, kar je neverjetno.«  Kako pa je sinov spiritualni raz­voj videl oče, partizan, komunist in historični materialist? »Veliko sva se pogovarjala, po teh pogovorih je oče napisal knjigo z naslovom Pogovori s Telemahom, kjer je predelal najino komunikacijo in mojo izkušnjo s svetom.«