Pustolovščina mladih Vogrjanov v čudežni deželi Srcenija

Pliberk Otroško-mladinska gledališka skupina KKD Vogrče je z igro Dobrodošli v Srcenija, adaptacijo Alice v čudežni deželi, pokazala, da je med mladimi iz Vogrč in okolice dosti talentov. 

Leta 1865 je Lewis Carrol, s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson, napisal knjigo Alice v čudežni deželi, otroško knjigo brez logike in polno norosti, ki je znala navdušiti tudi starejšo publiko mdr. tudi tedanjo kraljico Viktorijo. Knjiga je namignila nešteto filmskih in odrskih obdelav in interpretacij originalnega besedila.

Ogrodje vogrške adaptacije  z naslovom Dobrodošli v Srcenija je napisala režiserka Lara Vouk. Namesto Alice se razen učitelja (Martin Enzi) cel šolski razred (Daniel Polesnig, Fabian Kapun, Florian Zidej, Jonas Prutej, Lena Godec, Lia Müller, Maximilian Prutej, Michael Prutej, Nadja Kulmesch, Nastja Prutej, Rafael Zidej, Rosanna Jamer, Samuel Polesnig, Simon Kapun, Vivienne Stular) v sanjah poda na potovanje v čudežno deželo Srcenija, kamor jih je priklical beli zajec.

                     

Mladi tam igrajo like, ki jih poznamo iz originala, kot so to klobučar, beli zajec, gosenica, marčni zajec ali srčna kraljica. Dogajanje poteka v glavnem v skladu z originalom, včasih pa malo drugače.

Skupina mladih gledališčnikov iz Vogrč in okolice je raznolika, stara med 7 in 13 let. Nekateri so že blesteli na odru, mdr. tudi pri zadnji igri otroško-mladinske skupine Čarovnik iz Oza v letu 2017, za druge je to bil prvi nastop na odru. Vsi so nastop opravili samozavestno in z jasnim govorom, čeprav je predznanje slovenščine v skupini, kot pravi Vouk, različno. V pogovoru po igri so mladi povedali, da radi igrajo, pri tem so ostali samokritični in potrdili, da so uživali v svojih vlogah.

Kogar zanima pustolovščina mladih Vogrjanov v čudežni deželi Srcenija, kjer ni srčnega kralja, zato pa tam beli zajec nosi  lasuljo in kjer torto poje nekdo drug kot običajno, ima možnost, da si igro ogleda na gostovanju Vogrjanov, 22. decembra, ob 10.45, v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu.

Iz rubrike Kultura preberite tudi