Ljubljana 10. oktobra smo v ljubljanski operno-baletni hiši končno pričakali eno od oper železnega repertoarja,  znano Čarobno piščal W. A. Mozarta – Zauberflöte.

Dirigiral jo je sedaj že stalni dirigent ljubljanske Opere Čeh Jaroslav Kyzling, zelo zanimivo razgibano sodobno žirijo je prispeval Jaša Koceli, pestre kostume je kreirala Branka Pavlič, dramaturginja je bila Tatjana Ažman,  zborovodkinja je bila  Željka Ulčnik Remic. Celotna predstava je potekala v izborni nemščini. 

Znana je zgodba o Pamini  (poje jo sopranistka Urša Arlič Gololičič) in o princu  Taminu (tenorist Dejan Maksimilijan Vrbančič), ki mu kraljica noči (Nina Dominko)  obljubi, da bo Pamina njegova, toda le če jo reši iz rok njenega sovražnika Sarastra (basist Saša Čano). Tamino odkrije, da lahko čarobna piščal ukroti divje živali in kraljičin ptičar  Papageno ( baritonist Matjaž Robavs) sledi njegovi glasbi z žvižganjem na piščal. Že v 1. dejanju poslušamo znane arije, najprej arijo Sarastra, ki mu žal manjka basovskih nižin. Navdušili so nas trije fantki, ki mestoma kreirajo dogajanje, s svojimi nežnimi deškimi še pred pubertetnimi sopranskimi  glasovi. Zelo nas je pa navdušila  čudovita arija kraljice noči ( Nina Dominko) z visokimi koloraturami, ki je sprožila huronski aplavz na odprtem odru. Sledila je znana  arija Papagena »Ein Mždchen oder Weib wšnscht ich dir«. Odlične pevsko, še bolj pa mimično so bile dobre tri dame z odličnimi kostumi ( K. Konvalinka, Š. Stipančević in Inez Osina Ruez), ki so komentirale dogajanje in vanj večkrat posegale. 

V drugem dejanju se Tamino in Papageno spopadeta s preizkušnjo tišine, kar vznemiri Pamino, zakaj jo Pamino zavrača – ali je ne ljubi več? Razmišlja, da bi si vzela življenje. Vendar se vse srečno konča, po preizkušnji z ognjem in vodo Pamini izrečejo dobrodošlico v templju in ji dovolijo da se pridruži Taminu. Mešani pevski zbor, ki  je bil ves čas oblečen v belo , kar si lahko razlaga vsak po svoje (čistost, nedolžnost?) ni imel posebno razgibane vloge, je pa pevsko odlično, tudi scensko dopolnjeval solistično dogajanje. Opazili smo, da so več kot polovico solističnih vlog peli slovenski pevci kot gostje, ki niso redni člani ansambla ljubljanske opere. Ali imajo v Operi premalo redno angažiranih pevcev, ali pa? Kaj dela Akademija za glasbo v Ljubljani na pevskem področju?  Bo kdaj kak tenorist  iz Akademije debutiral kot solist v ljubljanski Operi?  Spominjam se tenoristov Antona Dermote, Rudolfa Francla in Rajka Koritnika.  Navdušeno smo jim ploskali, še posebno dekleta, za njihove prekrasne arije!  Kakorkoli, tudi Čarobna piščal je navdušila polno dvorano publike in aplavzi kar niso prenehali. Ponovno dobra  premiera v ljubljanski Operi!