»V Faustu lahko vidiš marsikaj, jaz ga razumem predvsem tako, da je v krizi srednjih let.« Robert Hedenik bo še dvakrat v Bilčovsu nastopil s svojo osebno interpretacijo znamenitega Goethejevega Fausta.
Faust. Doktor Faust. Komaj kakšen lik je tako zaposloval novodobno evropsko umetnost kakor figura modreca, ki je pripravljen prodati svojo dušo zlodeju Mefistu za globok uvid v skrivnosti sveta in za notranje zadovoljstvo. Od angleškega pisatelja Christopherja Marlowa v 16. stoletju do Friedricha Dürrenmatta in Wolfganga Bauerja v 20. stoletju, od skladatelja Ludwiga van Beethovna do Richarda Wagnerja je Faust navdihoval kulturo. Najbolj pa je Faust znan po Johannu Wolfgangu von Goetheju. Njegovo pesnitev si je za snov in navdih vzel Robert Hedenik. Svojo interpretacijo je s posebnim odrskim recitalom prvič predstavil javnosti konec julija v Bilčovsu. Oba nastopa sta bila razprodana. Na sporedu sta še dve ponovitvi.
Robert Hedenik, lastnik krovskega in kleparskega podjetja – že 37 let – in vnet kolesar, tekač, tekmovalec na iron manu in šahist, se je začel pesmi učiti na pamet pred kakšnimi petnajstimi leti in odkrito priznava, da ga prej to nikoli ni zanimalo. »Še verza se nisem naučil na pamet. V gimnaziji nam je profesor Janko Zerzer pri nemščini dal nalogo, da se mora vsak v našem razredu na pamet naučiti ene izmed 23 kitic iz Schillerjeve balade Die Kraniche des Ibykus. Ko me je mama doma vprašala, če že znam, sem seveda rekel ja. Preverila je, jaz pa sem v naši kuhinji imel zvezek pod mizo in bral pesem iz njega. Mama tega ni videla. Teden kasneje je bil dan staršev in profesor Zerzer ji je povedal, da mi je dal petico. Mama pa je rekla: `To ni mogoče, da ne bi znal, pri meni mu je šlo odlično. Verjetno je bil nervozen …´«
Zarečenega kruha se največ poje
Leta pozneje je dobil v roke prav to Schillerjevo balado in sklenil, da se je bo v celoti naučil iz glave. »Potreboval sem dva meseca. Kot mladenič sem si mislil, da se nikoli ne bom učil takšne neumnosti. Me je pa vseeno prijelo. In ko sem to znal in doma na družinskem praznovanju zrecitiral, so me vprašali, če še kaj znam. In sem dobil voljo, se naučil še nekaj Prešernovih pesmi – Povodnega moža, Zdravljico, Memento mori na primer – in še druge.« Prešernovega Krsta pri Savici se sicer ni naučil, »to zna naš gospod (župnik Janko Krištof, op.), pa meni ni treba.« Mu je pa bil Krištof, ki redno nastopa z recitali pesmi, v spodbudo, dodaja. Priznava tudi, da učenje ni lahko, »pa vseeno vztrajam. Tako kot sem se naučil voziti eno kolo. Sem tudi stokrat padel in sem se stokrat pobral, potem pa sem znal.«
Prav tako je Robert Hedenik kljub »padcem« vztrajal tudi pri Faustu. »Že nekaj časa je od tega, ko sem šel v celovško Mestno gledališče na predstavo prvega in drugega dela Fausta. Začelo se je ob treh popoldne, končalo pa ob desetih zvečer. Po svoje me je fasciniralo, razumel pa nisem praktično nič. Ljudje desno in levo od mene so spali in smrčali. Še dvakrat, trikrat sem potem doživel Fausta na kakšnem odrskem branju. Ko je urednik za kulturo Martin Traxl na ORF-u razložil vsa ozadja in vse scene, pa sem končno dojel. Oddaja se je začela ob enajstih zvečer, še dobro se tega spomnim. Drug dan sem se namreč odpravljal na Mangart in sem si ves čas govoril, da moram iti spat. Pa se mi je zdelo tako zanimivo, da sem vztrajal do konca ob dveh zjutraj.«
Ampak če se lotiš takih traparij …
Besedila Goethejevega Fausta se je začel učiti lani, ko se je družbeno dogajanje in življenje prisilno umirilo z začetkom pandemije novega koronavirusa. Vse bolj ga je prevzelo in začel je razmišljati, da bi ga mogoče s svojim videnjem in razumevanjem predstavil širšemu občinstvu. »Kar cel mesec sem se pripravljal, da bi klical Aleksandra Tolmaierja. Hotel sem ga samo vprašati, če bi kaj takega sploh koga na svetu zanimalo. In sva začela postavljati in razvijati koncept za nastop.« Aleksander Tolmaier je torej prevzel režijo odrskega recitala, ki pa ne ostaja omejen samo na Goethejevo besedilo, temveč ga Hedenik dopolnjuje s svojimi komentarji, razlagami in uvodi v posamezne scene. »V Faustu lahko vidiš marsikaj, jaz ga razumem predvsem tako, da je v krizi srednjih let. Tako kakor verjetno tudi jaz. Saj ne vem, ampak če se lotiš takih traparij …«
Prva dva nastopa je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Na vrsti bosta še dva – v petek, 13. avgusta, in v soboto, 14. avgusta, obakrat ob 20. uri v društveni sobi Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bilčovsu (pri nekdanji Zadrugi). Potrebne so prijave na 0664 131 88 65.
