V gostilni pri Prangarju v Zmotičah se je v petek, 27. oktobra zvečer, kar trlo ljudi. Predvsem veliko mladine je čakalo, da so se odprle dveri v dvorano in se je končno začela premiera igre »Čaj za dve«, ki jo je za svojo štiridesetletnico naštudirala igralska skupina SPD »Dobrač« na Brnci. 

Letos, za 40-letnico igralske skupine, so Brnčani spet postavili igro oz. dogodek na oder. Odločili so se za Partljičev »Čaj za dve«. In glej, na odru so stali nekateri od tistih, ki to že štiri desetletja delajo, pa tudi takšni, ki so to prvič doživeli, Prangarjeva dvorana pa je bila nabito polna ljudi in pričakovanj.

Partljičeva komedija ob obletnici

Tone Partljič je komedijo »Čaj za dve« postavil v dom za ostarele oz. v zavod za starejše občane. Zelo dovtipno in z jezikovno ostrino je orisal splošne medčloveške odnose in socialne prelomnice v družbi oz. v zavodu samem, v družinah, kjer še zdaleč ne vlada spoštovanje, pač pa sebičnost in zlaganost in zavist ter strah, kdo bo več podedoval. Pogled je pisatelj uprl v družbeno lestvico, na kateri so nekateri zgoraj, večina pa pod njimi in se jim mora, hočeš nočeš, pokoravati. Šment le, če ti spodaj tega nočejo bogu vdano sprejeti, ampak še naprej mislijo s svojo glavo. 

Lepo pa je, da v teh ozkih špranjah medčloveških napetosti vzniknejo simpatija, ljubezen in celo spoštovanje med osebami, pri katerih tega ne bi pričakoval, saj so v družbenem ugledu daleč narazen in kjer tudi župnik ne ve za pravi recept, razen da pri volitvah propagira določeno stranko. Ali drugače rečeno, bivša nadvse spoštovana igralka, prava diva, ki je doslej vse, tudi ljubezen, podredila umetnosti, a jo v domu ponovno doživi, in v dom za ostarele odrinjena kmetica, za katero bo hči šele čez deset let imela čas, se zbližata in na koncu skupaj pijeta čaj. 

Odigrali so z zvrhano žlico humorja

V režiji mlade Ane Rutar so Zofi Debevec (ostarela odrska diva), Elfriede Zettnig-Brandl (odrinjena kmetica), Lojz Gallob (bivši športnik), Marjan Gallob (direktor zavoda), Pepi Mikl (župnik) in Terezija Gallob (hči kmetice) svoje vloge odigrali živo in prepričljivo, z zvrhano žlico humorja, za kar jih je občinstvo »zasulo« z aplavzom. Oder je tudi jezikovna šola. To je odlično izpričala Elfriede Zettnig-Brandl, ki  je svojo vlogo tudi jezikovno podala tako brezhibno in doživeto, da nihče ni opazil, da slovenščine ne govori tekoče. 

Delo skupine ceni tudi občina

Plemenito in zavzeto delo brnške odrske skupine ceni tudi občina Bekštanj, ki je delo skupine podprla z denarnim zneskom. Predala ga je podžupanja in  v imenu občine čestitala skupini za opravljeno delo na kulturnem področju.