Kot običajno je Zveza koroških partizanov na belo nedeljo, 24. aprila 2022, oz. na malo veliko noč na pokopališču v Železni Kapli priredila spominsko svečanost v spomin na padle partizanke in partizane ter žrtve nacističnega strahovladja iz kapelške okolice. Med njimi so narodni heroj Franc Pasterk Lenart in žrtve pokola pri Peršmanu 25. aprila 1945. Po pesmi moškega pevskega zbora Valentin Polanšek z Obirskega, ki ga vodi Božo Hartmann, je župnik Ephraim Osinakachukwu Nwaohiri blagoslovil grobove in za žrtve zmolil molitev. Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov je naglasil, da letošnja proslava v Železni Kapli poteka tudi v znamenju 80. obletnice pregona koroških Slovencev. Zahvalil se je vsem, ki so vložili veliko truda v ohranitev spomina na ta zločin, ki naj bi po Hitlerjevem ukazu deželo dokončno napravil nemško in so ga pripravili njegovi koroški pomagači. Slovenski koroški partizanski upor je to nakano preprečil. Wutte je dejal, da je ohranjanje spomina na upor in pregon pomembno za krepitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V ta sklop sodi tudi knjiga zgodovinarke Brigitte Entner »… als die Polizeieinheiten zum Hof kamen … – … ko so na posest prišle policijske enote …«, v kateri so naštete slovenske žrtve nacističnega nasilja iz občine Železna Kapla-Bela. Knjigo je izdalo SPD Zarja.
Karl Vouk, kurator odmevne razstave »Sledi-Spuren« o pregonu koroških Slovencev in soavtor pomembnega zbornika »1942 Vertreibung. Pregon 2022«, ki ga je izdala Zveza slovenskih pregancev, je svoj slavnostni govor začel z izzivalno mislijo, da če se nihče ne bi udeležil vojn, tudi spomenikov za žrtve in padle ne bi bilo. Na žalost pa ni tako. Govornik je v svojem govoru zaobjel dobo od plebiscita naprej, ko so v Celovcu nekdanjo Laibacherstraße/Ljubljansko cesto preimenovali v Rosentalerstraße/Rožansko cesto in tako zapečatili svoj zaplankan pogled na svet, preko številnih partizanskih grobišč do povojnih partizanskih spomenikov in današnjih spominskih obeležij upora kot na primer stelo MKK pri deželnem sodišču v Celovcu. Posebna usoda je doletela partizanski spomenik v Šentrupertu pri Velikovcu, ki so ga razstrelili in zdaj obnovljen stoji pri Peršmanu. Vsi ti spomeniki, grobišča in nekropole za žrtve nacističnega nasilja sodijo v lok kulture spominjanja, je poudaril Karl Vouk.
