Na osmih prizoriščih okoli celovškega mestnega gledališča je v ponedeljek, 13. junija, potekala Dolga noč žensk z raznolikimi performansi. Prireditev KD Barba je soustvarilo 24 umetnic s področja glasbene, odrske in likovne umetnosti.
Žreb je določil sestavo posameznih tričlanskih skupin umetnic, ki so nastopale v sklopu dobro obiskane Dolge noči žensk. Raznolikost umetnic se je zrcalila v raznolikosti performansov.
Tako se je npr. že v stopnišču Evropske hiše, ki je bila ena od osmih prizorišč dolge noči, iz zvočnikov slišala preobrazba govora iz »ljubezni« v sovraštvo. Ob stopnicah so obiskovalci in obiskovalke videli dva glinena vrča umetnice Nežike Novak, eden še cel z lepimi rožami, drugi razbit, z moško kravato in obrizgan s krvjo. Drugi dve umetnici tričlanske skupine, glasbenica Lena Kolter in igralka Yulia Izmaylova, sta se v performansu ukvarjali z besedili treh avtoric. Povabili sta občinstvo, da se posluži kladiva in razbije družbene strukture v obliki piškotov, da lahko tako nastanejo nove.
Lena Kolter o Dolgi noči žensk: » Mislim, da lahko tukaj osebe, ki niso dovolj reprezentivne v naši družbi, končno najdejo samozavest in samovrednost in da si na odru vzamejo tisti prostor, ki jim pripada. Nehati moramo deliti umetnost po spolu, kajti dejstvo je, da si beli hetero cis-moški jemljejo veliko več prostora v družbi, na odrih, na vseh področjih. Kar sem kot glasbenica in umetnica opazila, je, da ko povabijo ženske, jih prej petkrat vprašajo, ali so dovolj dobre. Če pa povabijo moške, tega ne delajo. To je tista samozavest in samovrednost, ki jo potrebujejo ženske, non-binary osebe, trans-gender in vse queer-osebe, ki so podreprezentirane na tem svetu.«
Yulia Izmaylova pa dodaja: »Dolga noč žensk je morda malo izključujoč naslov prireditve, sama bi jo imenovala Dolga noč ne-cis moških, Lenin predlog je bil preprosto Dolga noč umetnosti. Vsaka zapostavljena skupina si zasluži svojo dolgo noč.«
Prikaz faset življenja umetnic
Mnoge umetnice se prej niso poznale, je povedala umetniška voditeljica KD Barba Alina Zeichen in dodala: »Znanje vsake posameznice in pa struja, iz katere prihaja, vplivata na to, kar nastane. Umetnicam je uspelo zarisati lok, ki po mojem pokaže zelo veliko faset življenja umetnic, žensk, ljudi različnih ozadij, problemov, pogledov na svet. Če greš od prizorišča do prizorišča, se srečaš s pravo mavrico.« Mdr. so sodelovale še Alenka Hain, Sabine Kristof-Kranzelbinder in Sara Gregorič.
Sara Gregorič: »Vesela sem bila, da me je Alina vprašala, ali bi sodelovala. Tudi zato, ker si želim bolje spoznati sceno upodabljajoče umetnosti, performansa, glasbe na Koroškem. Pa tudi mreženje in spoznavanje novih ljudi igra svojo vlogo pri motivaciji.«
Bilanca prireditve
Bilanca prireditve je za Zeichnovo vsekakor pozitivna, čeprav pravi, da do konca ni bilo jasno, ali bo Dolgo noč žensk dejansko uspelo realizirati, pa naj bo zaradi korone, vremena, zaradi visokega števila v projekt vpletenih umetnic, osmih prizorišč ali treh sodelujočih organizacij. Na vprašanje, ali bo iz Dolge noči žensk postala stalnica, pa Zeichen odgovarja, da se loteva takšnih projektov samo tedaj, če so na voljo sredstva, ki vsem sodelujočim zagotavljajo dostojno in pošteno plačilo.
Vsekakor je prireditev pritegnila večinoma ženske in bi si zaslužila več moških obiskovalcev. Zeichen: »Ja, saj bi bilo lepo, če bi bili moški bolj odprti v tem smislu, da si ne bi, ko preberejo Dolga noč žensk, mislili, da to ni zanje.
