Pred začetkom 69. Ljubljana Festivala je direktor Darko Brlek v Viteški dvorani Križank sklical tiskovno konferenco, na kateri sta se predstavila mezzosopranistka Elina Garanča in dirigent Karel Mark Chichon.
Uvodoma je povedal, da bo večina koncertov potekala na Kongresnem trgu in da upa na lepo vreme. Nekaj komornih koncertov bo še v Preddverju Križank in v Viteški dvorani. Na festivalu bo nastopilo preko 4.000 umetnikov, ponosno pove, da bo letošnji festival najbolj pester in kvaliteten v vsej zgodovini ljubljanskih festivalov.
Na njem bodo nastopali trenutno najpomembnejši evropski orkestri in odlični pevci, pevke in instrumentalisti iz 40 držav. Na vprašanja Darka Brleka sta Garanča in Chichon povedala nekaj podrobnosti o koncertni izvedbi opere CARMEN, ki je bila 2. julija na Kongresnem trgu v koncertni izvedbi brez pevskega zbora. Garančo, tenorista Jonathana Tetelmana, baritonista Kostasa Smoriginasa in sopranistko Marijo Jelić je spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija.
Svečano odprtje 69. ljubljanskega Festivala je bilo 1. julija na Kongresnem trgu. Nastopil je stari znanec Festivala Orkester Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod vodstvom stalnega dirigenta Valerija Gergijeva.
Orkester je na festivalu igral nazadnje leta 2019, letos se je pa dirigent potrudil in dal na program tudi simfonični scherzo Bela krajina slovenskega skladatelja Marjana Kozine. Zanimivo je, da smo za orkestrom ves čas gledali pročelje Slovenske filharmonije, katerega velika dvorana nosi ime ravno po Marjanu Kozini, nekdanjemu direktorju Slovenske filharmonije. Na začetku sta nas pozdravila direktor Festivala Darko Brlek in ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki daje glavnino denarja za delovanje Festivala. Jankovič se je zahvalil Brleku za sijajno organizacijo tudi letošnjega Festivala, Brlek se je pa zahvalil Jankoviču za financiranje, saj mesto Ljubljana nameni samo za kulturo v Ljubljani 11 % svojega proračuna!
Orkester Marijinega gledališča je kot edini tuji orkester Belo krajino že igral v Ljubljani kot dodatek k uspelemu koncertu, sedaj je bila pa v rednem programu. Bela krajina je tretji stavek Kozinove simfonične pesnitve Simfonija in je najbolj izvajano slovensko simfonično delo.
Orkester jo je uvodoma zaigral zelo hitro, ognjevito ter nam že takoj prikazal vse kvalitete tega evropskega orkestra. Fantastična simfonija Hektorja Berlioza napoveduje Wagnerja, katerega so ravno na pobudo Gergijeva ponovno začeli po dolgih desetletjih izvajati v Rusiji. Ta simfonija v petih stavkih se izmika ustaljenim glasbenim formam. Povezuje jo značajska melodija (na začetku jo predstavlja oboa), ki ponazarja neuresničeno ljubezensko hrepenenje.
Orkester je iz stavka v stavek bolj blestel, zlasti so bila odlična godala, pa seveda impozantna trobila in precizna pihala. Koncert zaključi z vrtoglavimi bakanalijami. Publika, ki je povsem napolnila Kongresni trg, v še vedno zaradi korone zahtevanem razmaku med sedeži, je z navdušenjem pozdravila renomirani orkester in odličnega dirigenta. Za zaključek smo bili vsi nagrajeni z veličastnim ognjemetom z ljubljanskega gradu.
