Neskončno morje glasbe je mistični element, ki se mu je Tonč Feinig od zgodnje mladosti z vsemi strunami in resonancami svoje notranjosti predal. Kako presenetljivo resnična ljubezen obrodi, bo lahko vsakdo, ki se bo sprehodil po njegovih zvenečih stezicah, tudi slišal in dojel. Pred dnevi je jazzovski glasbenik in pevec Tonč Feinig praznoval svojo 50-letnico in čisto samoumevno se zdi, da jo je obeležil tudi z odmevnim koncertom svoje nezamenljive vrhunske glasbe.
Pianist, jazzovski glasbenik, interpret, skladatelj ter ustanovitelj in vodja številnih jazzovskih in drugih glasbenih formacij Tonč Feinig sodi danes v sam vrh jazzovske scene v Avstriji, pa tudi v slovenskem in širšem evropskem prostoru. O tem zgovorno pripoveduje neskončna vrsta njegovih nastopov, avtentičnih skladb, posnetkov in sodelovanj z vrhunskimi glasbeniki.
Za dosego tovrstne umetniške ravni pa sta poleg talenta in nikoli pojemajoče ljubezni do glasbe potrebni tudi odlična izobrazba in vrhunska profesionalnost – to pa je proces, ki se nekje začne in ni nikoli zaključen.
Študijska leta doma in v svetu
Prvi pouk klavirja je Tonč – tako ga kličejo povsod – dobil v Slovenski glasbeni šoli na Koroškem, sledil je koroški deželni konservatorij v Celovcu z diplomo jazz klavirja, zatem od leta 1994 naprej šest let na kraljevem konservatoriju v Den Haagu na Nizozemskem, ki ga je zaključil z akademskim nazivom Master of Music. Njegovi učitelji so bili Frans Elsen, Rob van Krefeld, Rob van Bavel. Od leta 1996 do leta 1999 je študiral še jazz-petje pri Rachel Gould in Jeanne Lee. Med študijem je prejel štipendijo in pri Jazz in Umbria v Perugi nagrado 6000 dolarjev od Berklee Collegea, leta 1997 pa so ga povabili na delavnico Jazz a Siena v Italijo.
Leta 2000 se vrne v Avstrijo, kjer po dvoletnem delovanju kot učitelj glasbe na Višji šoli v Šentpetru in na konservatoriju v Celovcu zdaj ustvarja kot svobodni umetnik. Kot producent, komponist in aktiven glasbenik se udejstvuje v različnih zasedbah, piše glasbo za gledališke predstave, filme in seveda za lastne produkcije. Poleg tega tudi zelo rad uresničuje s slovenskimi društvi razne glasbene projekte.
Ko se ves svet obteče
Povezanost z rodnimi Svečami v Rožu in njegovo dvojezično Koroško je ostala vedno trdna. Kamorkoli po svetu ga je pot glasbenika odnesla, vedno spet ga je nepotešljivo vleklo nazaj v domače loge. In tudi njegov glasbeni razvoj je tesno povezan s Koroško in njenim glasbenim izročilom. Koncertiral je v ZDA, v Italiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Črni Gori, na Kosovu, v Luksemburgu, Švici in seveda v Avstriji. Nastopil je na festivalih Three Nights of Jazz v Celovcu, Jazz sulla strada v Trstu, Heineken Jazz Festivalu na Nizozemskem, na Bjelopolje Jazz festivalu v Črni Gori, Jazz festivalu Prishtina na Kosovu, Jazzinty v Novem mestu, v Konzerthausu na Dunaju, v Wiener Musikvereinu, v Cankarjevem domu in v neštetih drugih krajih.
Z leti svet postaja manjši
Seznam sodelovanja in nastopov z drugimi glasbeniki in glasbenicami se bere kot who-is-who jazzovskih in tudi drugih glasbenih žanrov. Poleg imen, kot so Brad Leali, Miles Griffith, Mario Gonzi, David Murray, Andy Middleton, Wolfgang Puschnig, Stefan Thaler, Primus Sitter, Daniel Nösig, Michael Erian, Robert Jukič ali Dean Bowman idr., je Tonč Feinig igral s številnimi vrhunskimi glasbeniki avstrijske, slovenske in ameriške scene.
Sodelovanja doma in v Sloveniji
Vedno znova ga tudi vabijo k sodelovanju kulturne in druge organizacije, pa tudi avstrijski radio in televizija ORF in slovenski oddelek radia v Celovcu ga spet in spet pritegneta k sodelovanju pri raznih produkcijah. Za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je napisal, igral in produciral glasbo za predstavo Zdrahe v božji hiši (Felix Mitterer, 1997) ali trilogijo Partizan (2008), Prežihove sanje (2009–2010) in Patriot (2010) Bernda Liepolda-Mosserja. Bil je gost pri »Izštekanih« Jureta Longyke (Robert Jukič-Kramp, Maya), »Ugani, kdo pride na večerjo« (TV Slovenija) idr.
Koncertira po vsej Sloveniji z lastnim bendom, včasih vzbrsti tudi kak projekt z Robertom Jukičem ali pa z Vladom Kreslinom.
Sodelovanja in zgoščenke
Sodelovanja se kopičijo tudi z zbori, posneti sta bili med drugim dve zgoščenki s kvintetom Oisternig in dve s 70-članskim zborom Oisternig, z vokalno skupino Voxon pa je izšla zgoščenka Vox 11.
Posebnost pa pomenita Tonču zgoščenki, ki ju je izdalo Strokovno pedagoško združenje. Skupaj z vzgojiteljicami za otroške vrtce so pripravili, posneli in dali v tisk dva priročnika za pouk ter dve zgoščenki. Glasba je posneta v živo, tako da otroci ne bodo slišali samo »midi fajlov« in tako imenovanih poceni zvokov iz konzerve.
Aktualni bendi in projekti
Tonč Feinig & Edgar Unterkirchner je razmeroma mlada zasedba. Prvi nastop sta imela marca 2020, tik preden je koronavirus vse ustavil in že v lockdownu sta snemala enkrat tedensko v Tončevem studiu v Svečah. Nastala je plošča »Folk Song«, ki je izšla decembra 2020.
Tonč Feinig-Shine iz leta 2019 pa je bila prva zgoščenka, kjer se je Tonč predstavil kot pisec tekstov in pevec. Nanjo se je pripravljal več let in to tako utemeljuje: »Saj je tudi velika razlika, če stopiš na oder in zapoješ, ko pa si navajen, da sediš za klavirjem!« Ta program in še nekaj novih pesmi so izvedli tudi na festivalu Carinthischer Sommer lani, to pa skupaj z Big Bendom RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Kranjčana, kar je bil za Tonča Feiniga gotovo največji projekt v lanskem letu.
Vlado Kreslin, Mali bogovi, Max Müller, Edgar Unterkirchner
Tonč, ki združuje v sebi številne glasbene sloge, je redno igral pri Vladu Kreslinu od decembra 2013 do julija 2017 klaviature in Hammond orgle (Korg BX3 in Leslie 760), vedno spet pa se tudi rad pri-
druži Malim bogovom in Beltinški bandi, kar je zanj vsakič pravi užitek na odru. Nadalje že več let sodeluje z Maxom Müllerjem, ki ni znan samo kot filmski igralec v televizijski seriji Rosenheim cops, ampak je tudi sijajen pevec. »Že vrsto let sodelujeva na glasbenem področju (Around the World) in veselim se že, da bomo letos skupaj odprli jesensko sezono koncertov v krasnem Wiener Musikvereinu,« izda Tonč.
Zavoro, na katero je pritisnila pandemija, sta Tonč Feinig und Edgar Unterkirchner kreativno izkoristila ter uresničila zamisel, ki je tlela v Tonču Feinigu že leta pod površjem. Že v prvem lockdownu sta posnela 14 skladb, ki so pognale iz koroških ljudskih pesmi, kakor so npr. »Rož, Podjuna, Zila«, »Gern hob’n tuat guat« ali »V Šmihelu no kajžico mam«.
Oba se napajata iz skupnega občutka za ljudsko pesem na Koroškem in nastale so čudovite skladbe, ki so zablestele z jazzovskimi elementi in vendar občuteno obdržale vse dragocenosti starega ljudskega izročila.
»Edgar je idealni partner za tovrstno glasbo, ker ima sijajno izoblikovan občutek za melodije,« je navdušen tankočutni Tonč. Edgar Unterkirchner pa dodaja: »Igrati s Tončem je čisti užitek in veselje, odkrivanje skupnih korenin pa velika obogatitev.«
Nedavni koncert ob svoji 50-letnici, ki ga je Tonč pripravil skupaj z Unterkirchnerjem in bendom, je torej bil že vnaprej obsojen na uspeh – Tonč pa je prag v naslednji odlomek svojega življenja prestopil notranje mentalno in v glasbi ustvarjalno uravnovešen, to pa sta zanj vrelec in iskra kreativnega duha.
