Za svojo nedavno 70-letnico si je dal najlepše darilo – knjigo o slovenskih pobožnih pesmih na spodnji Zilji.

Bistrica na Zilji Franz Mörtl si je kot pevec (1970–2009) ter  zborovodja (1983–2009) zbora »Oisternig« pridobil neminljive zasluge, prav tako kot vodja in pevec moškega kvinteta »5 Gailtaler« (1994 –2018). Franz Mörtl, katerega sestra Gita je poročena z znanim občinskim in kmečkim politikom Jankom Zwit­trom, pa ni samo glasbena korifeja kot pevec in zborovodja, temveč prav tako kot avtor šestih publikacij o ljudski pevski kulturi v spodnjem predelu Ziljske doline.

Sedaj se jim je na pobudo koroške ustanove »Volks­liedwerk« pridružila nova: »Gei­stliche Slowenische Lieder aus dem Unteren Gailtal« (Slovenske duhovne pesmi s spodnje Zilje). Poleg pesmi, ki jih je zbral Franz Mörtl, za naslovnico oz. grafično podobo pa poskrbel Klaus Krieber, vsebuje knjiga tudi poglobljen ter nadvse informativen zgodovinski prikaz cerkvenega ljudskega petja na spodnji Zilji izpod peresa domačina ter vrhunskega znanstvenika Petra Wiesfle­ckerja. Med drugim omenja pomembno vlogo orgelskih mojstrov Jožefa Grafenauerja iz Most pri Brdu (1824–1889) ter njegovega sina Franca (1860–1935), zadnjega slovenskega državnega poslanca v monarhiji iz Koroške. Omenja tudi organista in skladatelja Antona Jobsta iz Velike vasi pri Brdu (1894–1981) ter Hanzija Pippa (1882–1968), kateremu ni bilo pri srcu samo orglanje, temveč še prav posebej cerkveno petje.

Franza Mörtla je s 15 leti povabil v cerkveni zbor Bistrica na Zilji njegov stric Alois Leiler.  Franz Mörtl: 

Takrat je bila naša fara ena redkih na spodnji Zilji, kjer je bilo cerkveno petje izključno v slovenščini. Tudi pogovorni jezik v zboru je bil v slovenskem ziljskem narečju. Tekom desetletij se je marsikaj spremenilo. Ker se slovensko narečje iz različnih razlogov ni posredovalo dalje, je ta pogovorni jezik skoraj izginil. Pri svojem delu s pevskima skupinama »Singgemeinschaft Oisternig« in »5 Gailtaler« ter pri projektu »ProjEGGt« v brški regiji sem skušal senzibilizirati pevke in pevce za te enkratne pesmi. S kvartetom »MundART« pod vodstvom Petre Schnabl-Kuglitsch so postale pobožne pesmi te regije naše posebno hotenje.

Ali kot piše predsednica ustanove »Kärntner Volks­liedwerk« Marianne Hötzl v (dvojezičnem) predgovoru h knjigi: »Dvojezičnost naše dežele je ogromna obogatitev naše kulture in skriva marsikateri glasbeni zaklad. Odkritje tega zaklada je uspelo Franzu Mörtlu s pričujočo zbirko.«   

Povezava Kärntner Volksliedwerk