Zaradi ugovora načrtom ÖBB in Koroške deželne vlade na nekdanji trasi železnice skozi Dobrovo je Jože Komar z Metlove s sokrajani postal stranka v postopku. Sonja KertWakounig pa je z ovadbo zaradi sovražnega govora uspela doseči opravičilo avtorja in umik sovražnih objav s spleta.
Jože Komar je poleti v časopisu Kleine Zeitung (28. 9. v koroški izdaji) zagledal uradno objavo razglasa Zveznega ministrstva za varstvo klime in okolja. Ta se je nanašal na pridobljena dovoljenja za ohranitev stare trase železnice na odseku proge med železniško postajo Sinča vas in železniškim prehodom pri Stöcklkreutzu. Po prvotnih načrtih gradnje nove železniške povezave z Dunajem preko Golice naj bi ÖBB staro traso odmontirala in pogozdila. V omenjenem razglasu je pisalo, da se bo omenjeni odsek stare proge skozi Dobrovo »v interesu dežele in privatnih upravljalcev« ohranil za kasnejšo uporabo (»für eine spätere Nutzung als Anschlussbahn«).
Jožeta Komarja je prebrani razglas razburil zato, ker je ÖBB dovoljenje za gradnjo nove železnice dobila tudi zaradi obljub prebivalcem ob trasi, da bo stara proga odmontirana in na novo pogozdena. Na informacijskih prireditvah o izgradnji tako imenovane Koralmbahn je namreč ÖBB krajanom ob progi obljubljala vrnitev zemlje in gozda ter možnost nakupa zemljišč, ki se bodo sprostila z razgradnjo stare železniške proge. Ohranitev omenjenega odseka stare proge poleg nove bo po prepričanju Jožeta Komarja povzročala dodaten hrup prebivalcem v Priblji vasi, na Metlovi in v Lovankah. Poleg tega ohranitev stare proge z uporabnim dovoljenjem za industrijsko rabo zbuja strah, da bo v Dobrovi, enem zadnjih sklenjenih gozdnih območij na južnem Koroškem, nastala neke vrste industrijska cona. Že danes je ob deželni cesti proti Metlovi direktno pred krajem kop gramoza, velik za približno štiri nogometna igrišča, desno pa podobno velika zasuta deponija, na kateri komaj kaj raste.
Jože Komar z Metlove je s skupino krajanov in s pomočjo odvetnika Rudija Vouka (oz. odvetniške pisarne Grilc & Vouk & Škof) vložil ugovor na razglas, objavljen 22. avgusta letos. S tem je Komar postal stranka v postopku. Ministrstvo za varstvo klime in okolja je po besedah Rudija Vouka o ugovoru dolžno izvesti postopek, katerega rezultat bo odločba, na katero se bo mogoče pritožiti. Če bo ministrstvo ugovoru Jožeta Komarja ugodilo, potem ni dovoljena sprememba prvotnih načrtov in se stara trasa v celoti odstrani.
Sovražni govor na spletu
Urednik 98-članske privatne Facebook skupine Villa Sancti Viti iz Šentvida v Podjuni je objavil besedilo, v katerem napada domnevne krivce za demontažo trofeje jelenje glave na Košiču, vzpetini nad cerkvijo v Šentvidu v Podjuni. V objavi je govora o »slovenskonacionalnih fanatikih«, o šentprimoškem Kulturnem domu Danica kot njihovem glavnem oporišču, Eugenu Freundu kot sodelavcu UDBE, napredujoči slovenizaciji južne Koroške, pa tudi o »nesveti aliansi« kulturnega doma, cerkve v Šentprimožu, »politično vplivnih poslovnežev iz Šentprimoža in okolice ter slovenske stranke v škocjanskem občinskem svetu«, ki da so motor »apartheida v šentviški fari«. Svojo objavo zaključuje z besedami: »Nič ne prinese, če ena skupina (mišljeni so nemško govoreči, op. T. V.) vedno popusti in druga ne ve, kdaj je zadosti. Predolgo smo popuščali pred pritiski /…/«
Pisec objave je bil po neuspešni ponudbi osebnega pogovora s strani GLW Škocjan in SPD Danica (preko odvetniške pisarne Grilc & Vouk & Škof) opozorjen, da tovrstne objave izpolnjujejo kriterij sovražnega govora večji skupini ljudi. Po posredovanju odvetniške pisarne je urednik skupine sporno objavo izbrisal ter se za izbiro besed in grožnje opravičil članicam in članom SPD Danica kakor tudi predstavnikom frakcije GLW Škocjan v škocjanskem občinskem svetu. Nadalje se je urednik strani pisno zavezal, da tovrstne izjave v prihodnosti opusti in plača procesne stroške. SPD Danica in GLW Škocjan sta nato opustila ovadbo proti uredniku strani pri državnem tožilstvu. Ker pa ta ni umaknil drugih sovražnih objav, v katerih napada soseda Slovenca, je bil v slednjem primeru sprožen sodni postopek pri deželnem sodišču v Celovcu.
