Most pri kasarni Lendorf (Dhovše) naj bi bil poimenovan po Urbanu Jarniku, poudarja celovški 2. podžupan.

Celovec je deželna prestolnica tudi za koroške Slovenke in Slovence. Kaj pomeni to za podžupana Lojzeta Dolinarja, ki sam prihaja iz slovenske narodne skupnosti?

Lojze Dolinar: Celovec je gotovo tista koroška občina, v kateri živi največ Slovencev – 5.000 avtohtonih ter 2.000 Slovencev, ki so se priselili iz Slovenije in imajo slovensko državljanstvo. Te številke so statistično utemeljene. Kot podžupan opravljam z velikim veseljem nalogo povezovanja med ustanovami obeh narodov. Samo v skupnem, nekonvecionalnem dialogu je možno tudi kaj doseči.  

Kaj konkretno? 

Dosegel sem, da je prišlo do tesnejšega sodelovanja med inštitutoma Frauenhofer in Jožef Štefan na področju umetne inteligence in digitalizacije. Trenutno se trudim, da pride do tesnejšega sodelovanja med celovško in ljubljansko univerzo, ki ta čas nimata nobenih skupnih projektov.    

Imate v načrtu tudi specifične projekte, ki zadevajo koroške Slovenke in Slovence?

Pripravljen je predlog za mestni senat, po katerem naj bi prišlo do poimenovanja mostu v bližini kasarne Lendorf (Dhovše) po Urbanu Jarniku, legendarnem župniku v Blatogradu (Možberku). Jarnik je redno uporabljal ta most na svoji poti iz Blatograda v Celovec. V mislih pa imam še poimenovanja po drugih znanih slovenskih rojakih, ki so živeli ali delovali v Celovcu. 

Se boste pri izbiri projektov, namenjenim slovenski narodni skupnosti, posvetovali s slovenskimi organizacijami v Celovcu?

To se mi zdi zelo smiselno. Povabil jih bom, da se pogovorimo o konkretnih projektih, čim bo to izvedljivo kljub epidemiji. Prav tako pozivam koroške umetnice in umetnike iz vrst slovenske narodne skupnosti, da koristijo možnost štipendije in bivanja v Šmartnem v Goriških Brdih, v Celovški hiši. Gre za enkratno možnost, ki jo ponuja mesto Celovec svojim meščankam in meščanom, ki se ukvarjajo z literarno, glasbeno ali likovno umetnostjo. Možnost štipendije in bivanja obstaja tudi v Parizu, kjer imamo apartma skupaj z deželo. 

Nova Gorica in Stara Gorica (Gorizia) bosta leta 2025 skupni evropski prestolnici kulture. Celovec je pobrateno mesto obeh Goric. Kot podžupan ste pristojni tudi za sodelovanje v alpsko-jadranskem prostoru. Se bo Celovec vključil v praznovanja Gorica & Gorica 25?

Vsekakor, in to na kulturnem, literarnem, turističnem in gospodarskem področju. Ni pa še nič konkretnega. Hkrati mi je kot referentu za sodelovanje v alpsko-jadranskem prostoru srčna želja, da dobimo čim več evropskih sredstev. 

Boste pri tem vključili tudi slovensko narodno skupnost v Celovcu? 

Seveda.

Pristojni ste tudi za občinska stanovanja. Kakšne cilje ste si zastavili na tem področju?

Kot referent sem pristojen za 3.500 stanovanj, ki so v lasti občine. V glavnem gre za socialna stanovanja z visokim deležem imigrantov, ki živijo v Celovcu. Moj cilj je priti v naslednjih dveh letih do 290 novih ter sanirati čim več že obstoječih stanovanj z zelo nizkim standardom.   

Ste podžupan mestne vlade, ki jo poleg vaše stranke Team Kärnten sestavljata tudi SPÖ in ÖVP. Kakšno je vzdušje glede slovenskih tem?

Glede tega nimam nobenih problemov. Vsi vejo, kdo sem, odkod prihajam in za kaj se zavzemam.