Klara Logar (23) je doma v Čirkovčah v občini Pliberk, trenutno živi v Ljubljani, kjer študira medicino. Že štiri leta kot prostovoljka dela pri Rdečem križu v Pliberku in Velikovcu, tako pomaga soljudem in si iz prve roke nabira izkušnje za bodoči poklic.

Po maturi na Slovenski gimnaziji leta 2017 se je Klara Logar odločila, da bo v Ljubljani študirala medicino. »Na začetku sem sicer imela težave z nekaterimi predmeti, tako da sem morala prvi letnik študija ponavljati,« se spominja Klara. Zaradi tega je imela na razpolago nekaj več časa in njena teta, ki je zdravnica, ji je položila na srce, da naj ta čas izkoristi za izobrazbo in delo pri Rdečem križu, ker si lahko tam nabereš veliko izkušenj in ker se lahko pogovarjaš s pacienti ter pri delu vidiš veliko stvari. »Naredila sem izobrazbo, začela delati kot reševalka pri Rdečem križu in tega nikdar nisem obžalovala – še danes sem zelo vesela,« pripoveduje Klara. Ob delu pri Rdečem križu se je že veliko naučila za študij: »To mi pride zelo prav, sploh če pomislim na odnos in komunikacijo s pacienti, o tem sem si že zdaj nabrala veliko znanja, preden smo to podrobno obravnavali pri študiju medicine.«

Sodelavci Rdečega križa v božičnem razpoloženju

Šesttedensko intenzivno izobraževanje za reševalko je Klara opravila skupaj s civilniki, ker je to bila najhitrejša varianta. Obstaja pa tudi možnost, da izobrazbo opraviš poleg dela ob vikendih, to traja pač bistveno dlje. Klara je med počitnicami pri Rdečem križu tudi zaposlena, med letom pa se potrudi, da poleg študija opravi vsaj eno 12-urno službo v mesecu, večkrat ji tudi uspe, da naredi dve službi. Klara pravi, da je zelo pomembno, da kot prostovoljka oz. prostovoljec redno prevzemaš službe in tako ne prideš iz rutine. Rada se javi za nočno službo, ker trenutno samo ob vikendih prihaja domov na Koroško in tako lahko čez dan še kaj uredi ali koga sreča. Ob delu je spoznala ogromno ljudi in novih prijateljev: »Zelo hitro te sprejmejo in postaneš del velike ‘družine’ Rdečega križa,« pripoveduje. Res je to neke vrste družina, saj kolegi skupaj preživljajo veliko časa, redko, predvsem ob nedeljah,  je tudi čas za druženje in skupno pripravljanje kosila, kar ji je zelo všeč. Klara pripoveduje, da so trenutno dnevne službe izredno naporne. Med tednom so reševalci stalno na poti, ker nekateri Rdeči križ na žalost vidijo tudi kot neke vrste taksi-podjetje. Pogosto rešilce pokličejo ljudje, ki lahko še sami hodijo ali imajo doma družinske člane, ki bi jih lahko odpeljali v bolnišnico. To Klara obžaluje, saj je število reševalnih avtomobilov omejeno (v Pliberku sta dva) in lahko se zgodi, da mora zaradi tega pacient, ki nujno potrebuje hitro pomoč, dalj časa čakati na rešilce.

Pri Rdečem križu v Pliberku je ponoči večkrat bolj mirno, včasih na srečo ni nobene intervencije in reševalci lahko malo počivajo. Zaradi tega Klara nočne službe raje opravlja v postojanki Rdečega križa v Velikovcu: »Če prevzamem kako službo, hočem že biti na terenu in ne samo počivati, verjetnost za to pa je Velikovcu večja,« pripoveduje Klara. Drugi razlog, da službe raje opravlja v Velikovcu, je, da so tam kolegi, s katerimi najraje dela skupaj. Pri Rdečem križu Klara ni spoznala samo veliko novih prijateljev – tam je našla tudi svojega partnerja Sebastiana, ki ga je sicer poznala že prej. »Ko sva skupaj naredila eno službo, sva takoj dobro harmonirala, bila sva dober tim in se vedno bolje razumela,« se smeji Klara. Ker Sebastian študira na Dunaju in Klara v Ljubljani, so trenutno skupne službe pri Rdečem križu tudi dragocen čas, ki ga preživljata skupaj, ker se drugače ne vidita toliko. Pri delu Klara v reševalnem avtu sedi zadaj pri pacientih. Klari je zelo pri srcu primerna komunikacija s pacienti: »Jaz sem zelo zgovorna oseba, ljudi skušam malo pomiriti, jim vzeti strahove. Vsake situacije se je treba lotiti na drug način, zelo pomembna je empatija in sposobnost vživljanja v drugega človeka. Včasih lahko tudi že zelo pomaga, če samo poslušaš,« pojasnjuje Klara Logar. 

Sebastian in Klara sta rada skupaj v službi

Delo pri Rdečem križu je lahko tudi telesno zelo naporno, pripoveduje Klara. Težko je, ker morajo včasih paciente tudi iz petega nadstropja prinesti do avta: »Moraš pač biti korajžen in se nekako znajti in enostavno delati.« 

Pri študiju medicine je Klara zdaj v fazi klinike, kar pomeni, da imaš vaje v bolnišnici in delaš pri bolnikih. Zanima se za pediatrijo, rada bi postala otroška zdravnica, ker je pristop do malih pacientov nekaj posebnega, kar doživlja tudi pri intervencijah z otroki. Trenutno pa še spoznava različne stroke medicine. Klari je pri srcu kultura, dolga leta je sodelovala pri KPD Drava v Žvabeku. Že enajsto leto poje pri Voxon Academy, v petju uživa in se lahko sprosti. Z Matejo Zwitter ima enkrat na teden vaje v Ljubljani, kjer živi zelo rada.