Jana Trap: »Si upati tudi povedati, kaj ni v redu«

Jana Trap: Odraščala sem v Dvoru pri Šmihelu, zdaj pa sem že devet let na Dunaju. Pred približno dvema letoma sem zaključila master študijski program ekonomije. Dolgo sem bila aktivna v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju, kateremu sem nekaj časa tudi predsedovala. 

Projekti, v katere sem do zdaj bila primarno vključena, so bili poleg ankete o koroškoslovenski narodni skupnosti projekt o preprečevanju brezposelnosti žensk ter povpraševanje med dunajskimi ženskami o raznolikih družbenopolitičnih vprašanjih. Vsebinska področja mojega poklicnega udejstvovanja so predvsem manjšine, ženska politika ter politika enakosti spolov. 

Mešano. Na eni strani je zelo jasen izsledek, da je število pripadnic in pripadnikov slovenske narodne skupnosti na osrednjem območju še vedno nazadujoče. Število odseljevanj, predvsem mladih, narašča. Na drugi strani pa narašča priseljevanje slovenskih državljank in državljanov in zanimanje nemško govorečega prebivalstva za dvo- in večjezičnost. Na primer: vedno več staršev, ki niso bili deležni dvojezičnega, slovensko-nemškega izobraževanja, prijavi svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Ta razvoj ponuja perspektivo, vendar pa je izpostavljen mnogim izzivom. Pri povpraševanju smo videli, da še vedno veliko, predvsem mladih koroških Slovenk in Slovencev doživlja diskriminacijo zaradi rabe slovenskega jezika in da vzdušje med nemško govorečim in slovensko govorečim prebivalstvom ni preveč dobro, predvsem po mnenju nemško govorečega prebivalstva.

Kot je iz študije razvidno, so številna področja nezadovoljivo urejena. Na primer uvajanje slovenskega jezika v uradih, celovita ponudba dvojezičnega izobraževanja in varstva.Organizacije ter ustanove, ki delujejo na različnih področjih, kot so to med drugim mladina, kultura, šport, izobraževanje, znanost, politika, imajo v bistvu isti cilj: preživetje slovenske narodne skupnosti. Z demokratičnim koordiniranjem konkretnih ciljev ter skupnim nastopanjem navzven bi bilo agiranje lahko bolj učinkovito. Glede vsebine pa je pomembno, da si upamo tudi povedati, kaj ni v redu.