Inštitut OGM je skupaj s predsednico sosveta Susanne Weit­­­laner predstavil anketo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Izsledke ankete naj bi upoštevala zvezna vlada.

Pri ljudskem štetju leta 2001 so zadnjič spraševali tudi po pogovornem jeziku. Tedaj so na Koroškem našteli 12.586 ljudi, ki so kot pogovorni jezik navedli slovenščino. 20 let po zadnjem običajnem popisu prebivalstva je Urad zveznega kanclerja odobril dunajskemu raziskovalnemu inštitutu OGM research & communication z Wolfgangom Bachmayerjem na čelu projekt o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 

Osrednji cilji ankete

Osrednji statistični cilji, ki so ga izvedli v letih 2021–2021 v sodelovanju s sosvetom za slovensko narodno skupnost in z oddelkom za narodne skupnosti pri Uradu zveznega kanclerja, so bili naslednji: 20 let po zadnjem običajnem ljudskem štetju odpraviti obstoječe vrzeli glede demografskih struktur slovenske narodne skupnosti; prvič pripraviti obsežen pregled celotnega dvojezičnega izobraževalnega sistema, od osnovnega do višjega sekundarnega izobraževanja; pridobitev reprezentativnih rezultatov o medijski rabi in ponudbi digitalnih medijev. Pri tem so, tako navaja Johannes Klotz, ki je skupaj z Jano Trap vodil projekt, vprašali okoli 1.200 anektirancev iz obeh narodov na Koroškem. Največ odgovorov na anketo je prišlo iz občin Globasnica, Železna Kapla, Sele, Velikovec, Pliberk in Bistrica pri Pliberku. 

Ponovno nazadovanje

 V anketi so mdr. ugotovili, da je bil za demografski razvoj v zadnjih 20 letih značilen upad števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti – »za 6 %« (Johannes Klotz), kar naj bi bila  predvsem posledica močne migracije, zlasti mladih žensk, z osrednjega območja v »diasporo« na Dunaj in v Gradec. Nadaljnji izsledki in priporočila OGM so med drugim:

– Od vstopa Slovenije v EU poteka na južnem Koroškem revitalizacija slovenskega jezika – zaradi priseljevanja slovenskih državljank/ov, katerih otroci že predstavljajo znaten delež slovensko govorečih učenk/cev.  

– Slovenščina se govori predvsem v zasebnem življenju in bolj ustno kot pisno. Dvojezičnost v javni sferi še vedno ni zadostno urejena, saj je možnost rabe slovenskega jezika deloma odvisna od posameznih uradnic/kov. Dosledno izvajanje zakonskih zahtev in prepoznavnost slovenskega jezika v javnih prostorih bi bili pomembni znamenji spoštovanja in tudi pomemben ukrep za zagotavljanje ohranjanja jezika.

– Raba slovenskega jezika v družinah v primerjavi s prejšnjimi generacijami upada: mlajša generacija se npr. s partnericami/partnerji veliko redkeje sporazumeva v slovenščini kot starejše generacije. Zato je nujno, da mdr. mediji in društva profesionalizirajo svoje digitalne komunikacijske storitve.

– Celovit pregled izobraževalnega sistema od predšolske vzgoje do višje šole (ki je bil v tej študiji prvič dosledno izveden) kaže, da je zunaj osnovne šole delež dvojezičnega izobraževanja za najmanj polovico manjši. Dvojezično ponudbo je treba razširiti zlasti v predšolskih ustanovah in v skupinah popoldanskega varstva.  

– Kljub še vedno prisotni in zaznani diskriminaciji so se odnosi med koroškimi Slovenkami/ci in nemško govorečim večinskim prebivalstvom na južnem Koroškem v zadnjih letih umirili. Za trajnostno izboljšanje bi bilo pomembno še bolj poudariti gospodarsko prednost dvojezičnosti v obmejni regiji. Te prednosti se večinsko prebivalstvo komajda zaveda.

N = 562

Podpora mladini in digitalizaciji

Iz ankete je tudi razvidno, da so Novice zelo dobro zasidrane v narodni skupnosti. Na vprašanje, kaj pomenijo izsledki ankete za manjšinsko politiko zvezne vlade, pa je predstavnik Urada zveznega kanclerja odgovoril: »V prihodnje bomo še posebej podpirali mladinske organizacije in digitalizacijo.«

Jana Trap: »Si upati tudi povedati, kaj ni v redu«

PA ŠE TO …

Na vprašanje, kako si razlaga drastično nazadovanje slovenščine na podeželju zlasti pri mladi generaciji, je vodja OGM Wolfgang Bachmayer odgovoril: »Prihodnost ne more biti ohranjanje slovenskega živalskega vrta.« Nakar ga je predsednica sosveta Susanne Weitlaner odločno zavrnila: »Če bi bilo tako, zakaj naj bi se še zavzemali za narodno skupnost?«   

Zaključni izsledek ankete OGM o koroških Slovencih: »Za preprečevanje nadalj­njega upada števila pripadnic/kov slovenske narodne skupnosti bi bilo potrebno namesto razdrob­ljenih ukrepov poskrbeti za široko in celostno uveljavljanje slovenskega jezika. Koncept vključevanja jezika na različnih področjih in njegovo dosledno izvajanje bi bil jasen znak, da je dvojezičnost obravnavana kot dodana vrednost za celotno družbo.«

Povezava k študiji OGM:

novice.at/ogm