Alon Ishay o nalogah Judovske visokošolske zveze (JöH) in o vojni v Izraelu: Nasilje do Judov narašča

Prvi dve leti sem imel bolj malo stika z judovskimi društvi na Dunaju. Moja najboljša prijateljica se je potem odločila, da se bo pridružila JöH in me je skušala prepričati, da tudi jaz postanem član. Dolgo sem se ji upiral, na zadnji možni termin sem se pa le prijavil. Nisem poznal odbora in oni tudi mene ne. Toda hitro sem razumel, da JöH opravlja zelo pomembno delo in da mi je to delo všeč, nikoli pa nisem mislil, da bi kdaj postal predsednik. Delo, ki ga je opravljala Sashi (Turkof), ko je še bila predsednica, je naredilo velik vtis name. Potem je Vicky (Victoria Borochov) postala predsednica in jaz podpredsednik. Hitro sem prevzel več odgovornosti in vlagal bistveno več časa v JöH. Vedel sem, da konec leta potrebujemo koga, ki bo prevzel predsedstvo. Začel sem se torej pripravljati in se poglabljati v delo. Kot pri vsakem prostovoljnem delu, na eni strani ni denarja, porabiš mnogo časa in osebnih resurs, na drugi strani pa je zelo izpolnjujoče delo. Lepo je videti, da to, kar delaš, zares vpliva na skupnost ter na avstrijsko demokracijo. To v tako mladih letih doživeti je res nekaj posebnega in zelo hvaležen sem za to možnost.

Avstrijski judovski študenti in študentke seveda niso homogena skupina. Tudi če je JöH politično bolj levo usmerjena, zastopa vse judovske študente in študentke v Avstriji. Zavzema se za njihove interese in potrebe. Hočemo prispevati k temu, da bo življenje mladih Judov in Judinj v Avstriji varno – še posebej na univerzah. Mislim, da je JöH glede tega v zadnjih letih opravljala zelo važno delo. Naši cilji so , da so lahko ljudje na univerzah brez strahu prepoznavni kot Judi in Judinje, da sovraštvo do Izraela ne dobi prostora ter da lahko Judi in Judinje živijo svoje življenje brez naslija in izključitve. Da dosežemo te cilje, potrebujemo močno politično silo, kot je JöH. Zato JöH tudi ne organizira le prireditev za člane, temveč se mora truditi, da se njen glas sliši tudi v politiki.

Središče avstrijskega judovskega življenja je Dunaj, saj večina živi na Dunaju, tako tudi večina judovskih študentov, izven Dunaja pa jih je le malo. Zgodi se pa, da nam pišejo judovski študenti in študentke z univerz izven Dunaja, da se nekateri profesorji v predavanjih izražajo antisemitsko oz. problematično vedejo. V takih primerih potem JöH seveda stopi v kontakt z univerzo in podpira študente.

Judovske organizacije v Avstriji so zelo raznolike. Odvisno je od projekta, s katerimi organizacijami sodelujemo. Zelo smo povezani  z mladinskimi organizacijami, pa tudi z IKG (Israelische Kultusgemeinde), ki nas tudi podpira. Trenutno skušamo sodelovati z lokalnimi izraelskimi organizacijami, da lahko pomagamo študentom in študentkam, ki prihajajo iz Izraela v Avstrijo.

Izven Avstrije sta naša glavna sogovornika EUJS in WUJS (Svetovno združenje judovskih študentk in študentov), s katerima smo v stalnem stiku. Tako EUJS kot WUJS vedno spet pišeta predloge, ki jih nato študentske organizacije iz raznih dežel podpišejo ali ne. EUJS je npr. ravno začel inciativo, v kateri pozivamo rektorate vseh dežel, da se obvežejejo za dobro oskrbo svojih judovskih in izraelskih študentov. Vsako leto tudi organiziramo srečanje predstavnikov organizacij. To je vedno zelo zanimivo. Sicer smo vsi Judje, na političnem spektru pa so velike razlike. Govorimo o tem, kaj razne organizacije delajo, kakšna je politična situacija drugod po svetu in si izmenjavamo znanje in strategije. Večje organizacije so predvsem iz Francije, saj tam živi namreč največ Judov v Evropi,  a tudi Italija in Velika Britanija sta dobro zastopani. V zadnjih letih so sodelovale tudi novejše organizacije iz Češke in Slovenije. To me zelo veseli.

Manjšinske alianse so za nas skrajno pomembne. Seveda je vsaka manjšinska situacija specifična, toda mislim, da imamo podobne probleme ter ogromen potencial za sinergije. V zadnjem letu smo lahko ustvarili odlične povezave s Klubom in s HÖR. Naučili smo se, da se lahko pri antifašističnem delu zanašamo drug na drugega. Lepo je vedeti, da obstajajo organizacije, ki o istih problematikih podobno razmišljajo in razumejo, kaj pomeni biti antifašist in da imamo oboji osnovno razumevanje za to, kaj so nevarnosti za demokracijo. Zato so to za nas sestrske organizacije.

Mislim, da se osrednje tematike v zadnjih desetletjih niso kaj dosti spremenile. Če brskamo po arhivih, vidimo, da so se člani in članice JöH že vedno morali braniti proti antisemitizmu, antisionizmu, fašizmu in desno usmerjeni politiki. Toda mislim, da imamo danes prednost, da se lahko poslužimo socialnih medijev. S tem se je krog ljudi, ki jihlahko dosežemo, močno povečal.

Vedno spet bomo prirejali prireditve za člane. To so praznovanja, skupni obroki jedi ob sabatu, kulturne prireditve, npr. filmski večeri ali koncerti.

Nadaljevali pa bomo tudi s političnim delom. Težko je predvidevati, kakšno bo, saj se mnogo dogaja kot reakcija na aktualna politična in družbena dogajanja. Ena tema, s katero se bomo zagotovo ukvarjali, so prihodnje volitve v državni zbor. Trudili se bomo prispevati k temu, da Avstrija ne bo dobila skrajno-desne vlade.

Dalje bodo kmalu izkopali in očistili kip Luegerja. Zavzemali se bomo za to, da kipa ne bodo vrnili na Luegerplatz. Načrtujemo akcije na kraju samem ter v medijih. Čas je, da se ta spomenik odstrani.

Zadnje težišče pa bo zaradi aktualne situacije v Izraelu.

Ta teror verjetno ni primerljiv z ničemer, kar je Izreal doslej doživel. Mnogi od nas so videli strašne slike, ki krožijo po socialnih medijih in po televiziji. Mnogo judovskih študentov in študentk na Dunaju ima družino, ki živi v Izrealu. To pomeni, da je to za nas tudi napad na lastno družino. Moja družina živi na jugu Izraela. Če vidim poročila o Izrealu, se vedno vprašam, ali je moja družina na varnem. Do zdaj so vsi živi. Toda travme, ki jih ravno doživljajo ljudje v Izraelu, so bistveno hujše. Mnogo prijateljev in znancev je bilo ubitih. Menim, da je jasno, da je Hamas skrajno nevarna organizacija – tako za judovsko življenje v Izraelu kot tudi kot palestinska zastopstvo. Ne smemo pozabiti, da teroristična-organizacija ne more biti legitimno predstavništvo. Važno je tudi razumeti, kako malomarno Hamas ravna z življenjem palestinskega civilnega prebivalstva. Govori se tudi o več kot 200 ugrabljenih judovskih osebah. Mislim, da je očitno, da mora Izrael vse vložiti v to, da se te osebe lahko vrnejo iz Gaze. Izrael bo tudi moral intervenirati proti Hamasu, kar bo povzročilo še več škode pri palestinskem prebivalstvu. Grozno je, da se ta situacija nadaljuje – tako za izraelsko kot za palestinsko civilno prebivalstvo. Treba po najti politično rešitev, ki omogoča življenje v miru.

Te skrbi so po mojem zelo upravičene. V zadnjih letih smo opažali, da pripravljenost za uporabo nasilja do Judov narašča. 11. 10. 2023 smo soorganizirali spominsko zborovanje na Ballhausplatzu. Čeprav je bila protiprireditev prepovedana, se je približno 200 ljudi istočasno zbralo na pro-palestinskem zborovanju, kjer so odprto pozivali k umoru Judov in slavili Hamasov masaker. To je za nas zelo zastrašujoče.