Septembra 1990 je dežela Koroška prvič priredila Kongres narodnih skupnosti. Kmalu nato, 22. novembra 1990, je tedanji deželni glavar Haider ustanovil Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade. Kot administrativna ustanova ima nalogo, da posreduje v komunikaciji med slovensko narodno skupnostjo oz. njenimi organizacijami s koroško deželno upravo in nudi pomoč pri reševanju vlog pripadnikov slovenske narodne skupnosti z razumevajočim pristopom.
Biro za slovensko narodno skupnost izvaja svoja obsežna službena navodila med drugim kot organizator dveh osrednjih prireditev – Kulturnega tedna in Evropskega kongresa narodnih skupnosti. Obnesel pa se je tudi kot trajna platforma za dialog, povezovanje in sodelovanje med sodeželani in sosedi onstran avstrijsko-slovenske meje. Medtem ko Kulturni teden – letos smo skupaj s SPZ in KKZ pripravili 25. Kulturni teden v Velikovcu – daje vpogled v raznoliko in bogato kulturno ter družbenopolitično življenje koroških Slovencev in Slovenk in tako omogoča globlje medsebojno razumevanje, srečanje in dialog, nudi Evropski kongres narodnih skupnosti možnost za znanstveno razpravljanje o različnih nacionalnih in mednarodnih narodnostnih vprašanjih. Raznolikost in obsežnost obdelovanih tem na kongresih dokazuje, da se Biro za narodno skupnost ne boji razpravljati o odprtih in perečih vprašanjih. Teme minulih kongresov kot na primer »Samostojno zastopstvo za koroške Slovence«, »Narodne skupnosti in vera – identiteta in opredeljevanje«, »Narodne skupnosti med globalizacijo in regionalizacijo«, »Ali manjšine (kaj) štejejo? – Narodne skupnosti štejejo!« ali »Narodne skupnosti v dobi digitaliziranega sveta« so zgovoren odraz izzivov in družbenopolitičnega razvoja zadnjih tridesetih let.
S kongresom je neposredno povezana knjižna zbirka »Kärnten Dokumentation«, v kateri se objavljajo predavanja s kongresov v slovenskem in nemškem jeziku. Zborniki redno vsebujejo še dodatne članke, ki so splošnega pomena za deželo Koroško. Na letošnjem Evropskem kongresu narodnih skupnosti bo pred-stavljen že 35. zvezek, med drugim z referati lanskega XXIX. Evropskega kongresa narodnih skupnosti pod geslom »1918–2018: Vojna in mir – v luči pomišljanja, premišljevanja in spominjanja«.
Ko se spominjamo letos tudi 30. obletnice padca berlinskega zidu in železne zavese v Vzhodni Evropi, se še posebej zavedamo doživelega v zadnjem stoletju. Ob pogledu na razvoj od bolečih izkušenj po razpadu avstroogrske monarhije, v medvojnih letih, preko novega povojnega upanja, nastalega s podpisom avstrijske državne pogodbe in sprejetjem deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov, ponovno vzkipelih sporov v sedemdesetih letih, do novih pravnih določil evropskih konvencij in ustavnih določil za manjšinsko zaščito, se soočamo z dejstvom, da smo podrli nešteto zidov – dejanskih in miselnih – in premagali težavne ovire in zgradili mostove do konstruktivnega dialoga. Tako bo XXX. Evropski kongres narodnih skupnosti posvečen temi »Spreminjanje perspektive: od konflikta preko dialoga do konsenza« in bo obravnaval razgibano zgodovino našega skupnega življenskega prostora v osrčju Evrope. Evropska unija nam že več kot pol stoletja omogoča mirno sožitje. Včasih se premalo zavedamo tega, da je ohranjevanje mirnega sožitja povezano z neutrudljivim prizadevanjem za pogovor, komunikacijo, izmenjavo mnenj, z diskurzom in odprtim dialogom. Konflikti obstajajo v vseh družbah. Vprašanje je le, kako jih lahko rešimo na demokratičen in miroljuben način. Pobude zato daje Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade vsako leto z Evropskim kongresom narodnih skupnosti. V tesni povezanosti s sosednjimi državami in regijami ter slovensko narodno skupnostjo si neutrudno prizadevamo za dialog in sožitje v medsebojnem spoštovanju.
