Narodni muzej Slovenije vsako tretje leto razpiše mednarodni natečaj, na katerega se prijavijo priznani oblikovalci keramike z vsega sveta. Letos bo po koronskem premoru v Ljubljani potekal že peti Mednarodni trienale keramike UNICUM 2023, za katerega so organizatorji prejeli kar 319 prijav. Mednarodna strokovna komisija je izbrala dela, ki bodo v Ljubljani razstavljena skoraj pet mesecev (od 15. maja do 30. septembra). Med njimi je tudi eksponat Alberta Mesnerja.
Na spletni strani Narodnega muzeja Slovenije lahko preberemo: »Poudarek trienala je na predstavitvi sodobne umetniške keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru. Cilj trienala je iskanje in predstavitev novih konceptov, tehnologij ter inovativnih likovnih raziskav.« Na letošnjem trienalu keramike bo na ogled 64 keramičnih stvaritev, ki prihajajo iz 30 držav širom sveta, npr. iz Japonske, Estonije, Argentine, Irske, Izraela, Ukrajine, Španije … Avstrijo bosta zastopala Christa Zeitlhofer z Dunaja in Albert Mesner z Bistrice pri Pliberku.
Keramika Alberta Mesnerja
Albert Mesner je že v otroštvu veliko risal, zanimali pa so ga različni pristopi likovnega ustvarjanja. Prvo razstavo je imel pred približno 30 leti, s keramiko pa se je začel ukvarjati pred 25 leti. Obiskoval je številne tečaje in delavnice, kjer se je od velikih mojstrov učil tehnike, predvsem pa je sam veliko eksperimentiral in iskal svojo pot. Kaj je glina oz. keramika za Alberta Mesnerja?
Albert Mesner: »Glino vidim kot mehko, homogeno snov, ki je v zadnjih letih zame postala najvažnejši medij izražanja.«
Prisiljena pot
V času pandemije je nastal umetnikov veliki eksponat z naslovom Prisiljena pot. Nekega večera je v svojem ateljeju segel po glinenem obrezku in oblikoval človeško figurico. Sledila je še ena, še ena in še ena … Tako so iz »robov« umetniških del nastajale človeške skulpture kot simbol tistih Korošic in Korošcev, ki so stali na robu družbe zaradi svojega jezika in narodne pripadnosti. Zgodovina je stopila v ospredje in postala osrednja tema umetniškega ustvarjanja Alberta Mesnerja, s tem so neoprijemljive številke deportacije koroških Slovencev postajale vse bolj vidne, dokler eksponat ni zaobsegel 1000 figuric. Za oblikovanje teh malih skulptur si je umetnik dovolil le približno eno minuto časa kot simbol za tistih nekaj trenutkov, ki so deportiranim preostali, da se poslovijo od svojega doma in od svojih dragih.
Tako je za vsako človeško usodo nastala ena figurica iz šamotirane gline, žgane pri temperaturi 920 stopinj, nato pa še obdelane s sulfati in žgane s tehniko pit-fire.
In kako je eksponat predstavljen v Ljubljani?
Mednarodni trienale keramike so odprli v ponedeljek, 15. maja. Sprva si je umetnik zamislil osem metrov dolgo postavitev kot prikaz kolone ljudi na poti do vlaka, katerega cilj je taborišče. Ker pa razstavni prostor v Ljubljani meri dva metra v širino, dolžino in višino, je umetnik s figuricami ustvaril veliko skupino ljudi, kot simbol prisilne deportacije pa je dodal še železen kovček, poln človeških kipcev. Zgodovinskemu dogodku je dal tudi časovni okvir: navpično zapisane številke 14, 15, 4 in 1942 predstavljajo datum pregona koroških Slovencev. 221 je število deportiranih družin, 1000 pa število posameznih usod oz. oseb, ki so bile žrtve deportacije. Sledijo še številke tri, tri in še enkrat tri in predstavljajo čas trajanja izgnanstva: tri leta, tri mesece in tri dni.
Za nastop na Mednarodnem trienalu je potrebna odobritev petčlanske strokovne mednarodne komisije, konkurenca pa je zelo močna. Kaj za umetnika Alberta Mesnerja pomeni uvrstitev med izbrane umetnike svetovnega formata?
Albert Mesner: »Ob obletnici pregnanstva koroških Slovencev sem se zopet umetniško poglobil v to tematiko. Pogoji pandemije so mi pri tem bili v korist. Zelo sem vesel in ponosen, da sem s svojim delom prepričal tudi mednarodno žirijo.«
