Dunaj Kot vsako leto so se sredi januarja zbrali dunajski rojaki, da na eni strani prisluhnejo poročilom odbornikov o delovanju ter na drugi strani strokovno in vsebinsko kritično prerešetajo ponudbo in učinek delovanja Slovenskega inštituta. Predsedstvo je v zelo obširnem poročilu s ponosom podalo bero preteklega leta z nad 30 prireditvami, ki so privabile obilo obiskovalcev in interesentov. Vsebinsko osrčje sporeda tvorijo stalnice, kot jezik in materinščina, serija obletnic v zvezi z zgodovinskimi dogodki, kultura, umetnost in literatura. Vsekakor pa so bile prireditve v sklopu »hotspot« s predstavitvijo Podjune, občine Železna Kapla, ter  v zimskem polletju »Spodnji Rož – Borovlje« v središču pozornosti. Med najbolj priljubljene in obiskane prireditve štejejo Slovenski kulturni praznik s C. Lipuš, seminar o dvojezičnosti v velemestju, proslava O. Župančiča, branje S. Wakouniga, retrospektiva Marie Lasssnig, proslava ob 80. Letnici L. Detele, večer z Wolfgangom Petritschem in trojezičen prikaz »Trst-Triest-Trieste«. Predsednik Herbert Seher je v svojem poročilu podčrtal vsestransko sodelovanje – v prvi vrsti z veleposlaništvom R Slovenije, Slovensko iniciativo in Inštitutom za avstrijske vede – ter še posebej omenil pomembnost podpore s strani članov, Republike Avstrije in R Slovenije.

Pri volitvi novih odborov – še prej je bila izrečena iskrena zahvala vsem odbornikom – je prišlo do manjših zamenjav: Lidija Voler in Hanca Buch sta podpredsednici, Kristijan Ogris zamenja blagajnika Hanzija Omana in zgodovinarka Tamara Pečar vodi strokovni sosvet, Ludvik Karničar je njen zastopnik. Umetnostni zgodovinarLuka Ručigaj je nov član odbora, Hanzi Oman pa eden od računskih preglednikov. 

Po občnem zboru sta Slovenski inštitut in Inštitut za avstrijske vede vabila na predstavitev knjige Antona Traunerja, ki je svojo habilitacijo posvetil protestantski župniji v Mariboru. Zanimiv večer, ki ga je moderiral Vinko Rajšp, se je vsebinsko razdelili na besedo avtorja,  superintendenta Antona Traunerja in na koreferat teologa Karla Schwarza – po rodu iz Beljaka – in tudi sprožil razpravo o razgibani zgodivini mesta Maribor.  Ko je leta 1862 bila ustanovljena farna skupnost, so bili vidni še znaki liberalizma in že poznejšega nacionalizma.

V času SHS – Jugoslavije je namreč ta verska skupnost postala platforma za nacionalistično gibanje, ki je privedlo do razvoja NS ideologije. Zavladalo je nemško – nacionalno stališče, usodo pa so prikrojili poznejši režimi, ki so po svoje vplivali na razvoj te skupnosti, ki je tudi danes še vidna.