Spremljam poročila, komentarje in mnenja v štev. 44, 45 in 46 našega tednika NOVICE. Načelno sem mnenja, da je vsaka iniciativa pohvale vredna in tudi vredna, da jo podpiramo pod pogojem, da služi na eni strani nam – koroškim Slovencem, na drugi strani pa ne škoduje drugim. Občutno vidim in zaznam, da se pojavljajo v posameznih iniciativah ljudje naših struktur, ki imajo pod okriljem »skupnosti« osebne interese. Ne pripisujem si upravičenosti kazati z dvignjenim prstom, ker se zavedam, da nobeden od nas ni v položaju kot prvi vreči kamen, ker je brez napak. Realni dogodki in na žalost gole številke bilance za poslovno leto 2018 naše Posojilnice Bank eGen med drugim objavljene v zadnjih NOVIC-ah (štev. 46), me pa definitivno razdramijo. Merodajne osebe te ustanove kažejo na druge in sodijo o njih in jim vrhu tega pripisujejo nekritičnost napram skrajnemu desnemu robu naše avstrijske politične družbe. Sami sedijo v stekleni kletki, ki je z govorjenjem in obljubami napihnjena, in to iz zelo tankega stekla. Zavedam se, da je danes zelo moderno se napihovati in dolžiti druge o izzivih, katere dotični sami niso v stanju obvladati. Dejstvo pa je tudi, da danes velja to, kar je moj pokojni oče zmeraj spet ponavljal: »Mi koroški Slovenci nimamo veliko nasprotnikov, ampak najhujši nasprotniki so v naših vrstah.«
Če NOVICE tolmačijo v naslovu članka zadnje številke izgubo v višini EUR 14.727.599,55 v bilanci za leto 2018 naše sedajšnje Posojilnice Bank eGen kot »precejšnjo«, bi opomnil samo to, da je ta znesek predstavljal pred približno 10 leti malo manj kot celotno bilančno vsoto ali celotno premoženje ene naših tedajšnih manjših še samostojnih Posojilnic Bank. To se pravi, da bi se z to izgubo tedaj uničila hipoma ena cela samostojna Posojilnica Bank. Kaj se je potem takem dogajalo v preteklosti in zgodilo sedaj, da izkazuje Posojilnica Bank eGen takšne številke? Imajo ljudje, ki so danes odgovorni za poslovanje in razvoj Posojilnice Bank eGen hrbtenico, ponos in verodostojnost, da bo Posojilnica Bank eGen v tej obliki še naprej obstojala? Ali še sploh obstaja realistična možnost prenesti preostalo premoženje vseh bivših Posojilnic Bank nazaj v našo last – koroških Slovencev? Ravno ponos, verodostojnost in pokončna drža posameznika od začetka našega slovenskega zadružništva na Koroškem v letu 1872 preko obeh svetovnih vojn je zagotovila obstoj, razvoj in širjenje naše zadružne ideje, s tem pa tudi razvoja narodne skupnosti zadnjih 147 let – in danes? Tedaj smo mi Slovenci tudi diskutirali, se med seboj kregali, bili različnih mnenj, toda skupno hotenje je potrebovalo konkretna dejanja, ukrepe – in to z vsemi tveganji, da se je ustvarilo to kar imamo ali – smo imeli?
Napuh pride pred padcem, pravi pregovor – zato mislim, da je zelo primerno, če se vsakdo izmed nas ukvarja nekoliko več s samim seboj in presodi svoje izpovedi in dejanja pod tem načelom, kakor bi si želel, da drugi z njim ravnajo. Sebičnost je do gotove mere smiselna in potrebna, toda z odgovornostjo, da je sistem v stanju delovat v celoti naprej.
