»Upam, da se bodo naprej borili« - Jean Ziegler se solidarizira z mladimi koroškimi slovenskimi protestniki

Kaj obravnava vaša najnovejša knjiga?Danes je svet takšen: vsakih pet sekund umre otrok od lakote, v Siriji je vojna, OZN je ohromljena. Lahko bi se torej reklo: »Zakaj Ziegler svojo knjigo, svojo avtobiografijo, imenuje Ozki greben upanja?« Ampak upanje živi v civilni družbi, v vseh teh novih demokratičnih gibanjih kot so na primer Greenpeace, Attack, Amnesty International, Via Campesina, ženska gibanja in tudi v kulturno upornih gibanjih ter v koroškem slovenskem gibanju mladih ljudi v Avstriji. Tam je tisto veliko upanje.Karl Marx je rekel, da mora revolucionar biti sposoben, da sliši travo rasti. Che Guevara je rekel, da tudi najmočnejši zidovi padejo zaradi razpok in razpoke nastanejo povsod, upor nastaja povsod, na vseh frontah proti temu podivjanemu kapitalizmu. Ta skrivnostna bratovščina noči, ki se imenuje internacionalna civilna družba, dela neverjetne napredke.Kje se kaže ta »bratovščina noči«?Zdaj bo vrh G20 v Hamburgu in nemška civilna družba že zdaj mobilizira na stotisoče ljudi, da bodo protestirali proti plačancem, ki sedijo v Beli hiši in v Berlinu in v politiki uresničujejo strategijo koncernov. To je neverjetna mobilizacija nemške civilne družbe proti vrhu G20, ki se dogaja v vseh slojih, v vseh religijah, v vseh starostnih skupinah. »Nočemo Trumpa, nočemo Erdogana, naj grejo domov.« To vzbuja neverjetno upanje, prišel bo upor vesti. Prepričan sem, poln upanja sem in hočem, da bo moja knjiga orožje za ta upor. Težko bo, to ni zmagoslavni pohod. Civilna družba nima strankarskega programa, nima partijske linije, je bratovščina noči. Enkrat na leto se pokaže na Svetovnem socialnem forumu, potem spet ponikne in vsak gre na svoj konec fronte.

Mislite, da bo civilna družba spremenila današnji svetovni red?Obstaja pesem velikega ameriškega pesnika Walta Whitmana: He awoke at dawn and went down into the rising sun, limping / Zbudil se je navsezgodaj zjutraj in odšel je dol v vzhajajoče sonce, šepajoč. To je civilna družba, šepa zaradi mnogih nazadovanj, ampak vseeno koraka naprej zoper podivjani kapitalizem. To se dogaja v mnogih industrijskih državah, ampak tudi v deželah Tretjega sveta. Edini motor, ki ga ima, je kategorični imperativ. Kant je rekel: Nečloveškost, ki se dogaja drugemu, uniči človeškost v meni. To je zavest identitete jaz sem on – on je jaz. Kar me loči od žrtev, je le naključje rojstva. Ta zavest identitete, ta volja do solidarnosti bo uničila kanibalistični svetovni red. Kdaj? Lahko že jutri, lahko pozneje, tega ne vemo. Ampak zgodilo se bo.