Celovec Otrok ne more biti gospodar, lahko pa je uporabnik nove tehnologije. In prav je, da jo uporablja in se nauči, da z njo ne bo zasvojen, pravi terapevt Miha Kramli, ki bo v torek v Mladinskem domu v Celovcu predaval o radostih in pasteh nove tehnologije.

Miha Kramli je psihoterapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici. Že dve desetletji se ukvarja z ljudmi, ki so podlegli zasvojenosti. A če je imel na začetku opraviti skoraj izključno s kemičnimi odvisnostmi, z odvisnostmi od kemičnih snovi kot so alkohol in mamila, je medtem močno naraslo število nekemičnih zasvojenosti, odvisnosti od računalnika, interneta, pametnih telefonov ali iger na srečo.

O radostih in pasteh nove tehnologije bo Miha Kramli prihodnji torek, 10. marca, predaval v Mladinskem domu v Celovcu (ob 19. uri) in tam predstavil tudi poti, kako otroke in mladince varno in dobro navaditi na izzive sodobnega sveta, ki sami po sebi sploh niso slabi.

Kako resen je danes problem nekemičnih odvisnosti?

Miha Kramli:  Odvisni od pametnih telefonov, tablic, računalnikov in nove tehnologije bomo vedno bolj. Odvisnosti se ne smemo bati. Tudi življenje in kariera naših otrok bosta vedno bolj povezana z novo tehnologijo. Moramo pa se bati zasvojenosti z njo. Kadar delamo s pomočjo nove tehnologije, se v naših možganih sproži proces utrujenosti in naveličanosti. Narava sama opozori, da naredimo odmor. Kadar pa gremo za zabavo na telefonček, tablico ali računalnik, naši možgani telesa ne pripeljejo do utrujenosti in naveličanosti, ampak okrepijo željo po podaljšanju, intenziviranju in tveganju. Zato bo predavanje namenjeno cilju, da se naučimo ločiti med delom s pomočjo nove tehnologije, ki je dobro in ki ga bo vedno več, in med zabavo, ki nas lahko pripelje tudi do bankrota in razpada osebnostne strukture. Problem nepravilne uporabe novih tehnologij  pa je vedno večji.

Kako zasvojenost zaznamo in preprečimo pri drugih, predvsem seveda pri otrocih? 

V predavanju nikakor ne bom strašil pred novo tehnologijo. Gre za to, da družina oblikuje kulturo uporabe nove tehnologije. Če to začnemo pravočasno, ne bomo imeli težav z zasvojenostjo. Kako jo opazimo? Modro svetlobo tudi najsodobnejši filtri in ekrani še vedno prepuščajo in tako vpliva na nastanek melatonina v možganih in povzroča nespečnost, vedno težjo koncentracijo, zapiranja otroka in mladostnika v svojo sobo, težko pove stavek, ki bi imel glavo in rep. Prekomerna uporaba nove tehnologije vpliva na tiste dele v možganih, ki skrbijo za to, da bom ob dveh zjutraj vstal in šel fotografirat, ker me to veseli. Se pravi, da vpliva na mojo ambicioznost, na to, da bom iz sebe nekaj naredil. Povzroča otopelost, naveličanost, vedno teže kakšna stvar človeka veseli. Danes v enem dnevu dobimo toliko podatkov kolikor smo jih prej v dveh letih – možgani se pred tem zaščitijo in procesirajo samo tisto, kar je prijetno, ne pa tistega, kar je prav. Sedaj pa pomislite, da bomo imeli populacijo nekaj milijard ljudi, ki so sposobni delati samo tisto, kar je prijetno, ne pa tudi tistega, kar je prav. Civilizacija pride v hudo krizo. 

Že v več intervjujih ste rekli, da osnovnošolec ne more biti lastnik pametnega telefona. V Sloveniji osnovna šola traja do 15. leta. V praksi pa imajo na primer na Koroškem že vsi otroci ob vstopu v gimnazijo, torej z desetimi leti, telefon, nekateri že v ljudski šoli. Realnost je torej povsem drugačna od vaših priporočil.

Povedali ste samo pol stavka. Res pravim, da osnovnošolec ne more biti lastnik pametnega telefona, play stationa ali računalnika, lahko pa to uporablja. In celo mora uporabljati. Če je lastnik, bo novo tehnologijo imel pri sebi, ko se bo učil, jedel, šel spat in lahko z njo postane tako obremenjen, da svojih nalog ne bo mogel temeljito opraviti in se bo izgubil. Če jo pa ima za učenje in tudi za zabavo v tisti strukturi, ki sta jo določila starša, potem je varen pri uporabi. Ne more biti gospodar, lahko pa je uporabnik nove tehnologije.