Biro za slovensko narodno skupnost dežele Koroške je od 13. do 15. novembra 2019 izvedel 30. Evropski kongres narodnih skupnosti v Celovcu.

Celovec Vedno le samovšečno kazanje s prstom na drugega ni na mestu in pri skupnem osvetljevanju zgodovine ne vodi naprej, je opomnil Josef Feldner na 30. Evropskem kongresu narodnih skupnosti. Marjan Sturm je predstavil, kako se je začel ukvarjati z reševanjem konfliktov in z mirovnim gibanjem. Tudi različne poglede znotraj slovenske narodne skupnosti je omenil. 

Deželni glavar Peter Kaiser kot referent za vprašanja narodnih skupnosti je s pogledom na osrednjo prireditev 30. Evropskega kongresa narodnih skupnosti vzel v pretres nekatere vidike »Spreminjanja perspektiv: od konflikta preko dialoga do konsenza«, pač navezujoč na naslov dogodka ob jubileju. Pregled tem v treh desetletjih je označil Kaiser za intelektualno in politično potovanje skozi čas in dokaz za spremembe, tudi spremenjene perspektive. S pogledom na zbrane v dvorani Doma glasbe je izrazil veselje, da je publika presegla generacije. Ni bilo moč prezreti velikega števila dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije, Dvojezične zvezne trgovske akademije ali 

Gimnazije Alpe-Jadran Velikovec. Iz 8.A-razreda Slovenske gimnazije je s svojimi dijaki in dijakinjami prišel profesor Richard Jernej, namestnik vodje šole.

Iz procesov globalizacije so se razvile za identiteto pripadnikov manjšin deloma povsem nove perspektive, je ocenila pravnica Nadja Polzer. S tem razmislekom je sklenila svoj referat o novih izzivih za identiteto narodnih skupnosti v globaliziranem svetu.

V drugem delu jubilejnega Evropskega kongresa narodnih skupnosti je kot predavateljica spregovorila Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije. V predavanju o temi »Varstvo pravic narodnih skupnosti – mednarodni vidik in sodobni izzivi« je poudarila, da je mednarodna skupnost v zadnjih desetletjih naredila ogromen preskok pri varstvu pravic manjšin, naj gre za narodne, verske, jezikovne ali druge manjšine. »Stota obletnica Senžermenske pogodbe je dobra priložnost za pregled stanja varstva slovenske manjšine v Avstriji,« je naglasila v svojem predavanju.

Ob primerjalnih vidikih na mednarodni ravni, kot je primer evangeličanske cerkve v Bukarešti v Romuniji ali primer Ukrajine na poti do konsenza – dveh izbranih primerih, o katerih je bil govor –, pa je različne odmeve v vrstah slovenske skupnosti izzvala že zgolj napoved, da bosta spregovorila glavna akterja konsenzne skupine Josef Feldner, predsednik KHD, in Marjan Sturm, nekdanji predsednik ZSO.

Feldner je povzel razvoj od leta 2005 naprej, ko je zaživela skupina, v kateri je šlo za dialog, pozneje poimenovana konsenzna skupina. Vedno le samovšečno kazanje s prstom na drugega ni na mestu in pri skupnem osvetljevanju zgodovine ne vodi naprej, je menil Feldner.

Na nastajanje konfliktov in predsodkov je usmeril pozornost Marjan Sturm. Na začetku je spomnil na bivšega zveznega kanclerja Kreiskega, da se je vedno trudil govoriti s tistimi, o katerih se je mislilo, da so sovražniki. Potem pa nadrobno predstavil, kako se je začel ukvarjati z reševanjem konfliktov in z mirovnim gibanjem. Omenil je različne poglede znotraj narodne skupnosti, prav tako so bile v medijih in na družabnih omrežjih izrečene kritike zaradi govora obeh članov konsenzne skupine. Pa se je časovni okvir dopoldanskega dela sporeda tako zavlekel, da prvotno predvidene diskusije ni bilo. To spet je izzvalo nejevoljo predsednika NSKS Valentina Inzka.

30. Evropski kongres narodnih skupnosti bo tudi tema v »Dober dan, Koroška/ Dober dan, Štajerska« v nedeljo. Ena sobesednica bo Mirjam Polzer-Srienz, v Biroju za slovensko narodno skupnost pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev.


Slov. splet ORF