Gusti Gasser je v tretji periodi članica Sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. V letu 2023 sosvetu predseduje. Spregovorila je o pomembnosti predšolske vzgoje ter o tem, zakaj bi raje ne imela rekordnih števil prijav k dvojezičnemu pouku.
Brez jezika ni narodne skupnosti, ugotavlja Gasser. Dodaja, da je študija OGM pokazala, da je pet pred dvanajsto, kar se tiče jezikovne kompetence. Najvažnejše obdobje za učenje jezika pa je za razvojno psihologinjo Gasser obdobje predšolske vzgoje. Tedaj se otrok nauči jezika mimogrede. V dosledno slovensko ponudbo v jaslih in vrtcih v veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona bo treba vložiti vso energijo, pravi. Zagotoviti bo treba financiranje in osebje in manjšinsko šolski zakon dopolniti s predšolsko vzgojo. Torej kot pri šolah zagotoviti dvojezično izobrazbo elementarnih pedagogov in ustvariti poklic dvojezičnega elementarnega pedagoga. Nadzirati pa bo treba uresničitev jezikovno- pedagoških konceptov. Občinski vrtci na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona bi potem morali slovenščino tudi ponuditi. Družba se je spremenila, manjšinskošolski zakon iz leta 1959 pa se ni spremenil.
Brez privatnih dvojezičnih vrtcev in jasli bi bilo hudo. Odlično delujejo, ugotavlja Gasser. Problem je, da obstajajo samo punktualno. Pri občinskih vrtcih je slovenska ponudba velikokrat odvisna od župana in politike. Od tretjega leta starosti obstaja ponudba, večinoma pa manjkajo slovenske jasli za otroke od enega leta starosti naprej. Malo otrok zna slovensko, ko pridejo v ljudsko šolo. Za učitelja je težko najti ravnovesje med začetniki in tistimi, ki znajo slovensko. Zato je edina rešitev, kot pravi Gasser, da se otroci prej naučijo jezika.
Od jasli do univerze
Zagotovitev slovenščine od jasli do univerze je bila že tema pri bivših predsednikih slovenskega soveta. Da se je v zadnjih letih na tem področju malo premaknilo, se Gasser zaveda, kar jo frustrira. Majhen korak pa je, da je generalni sekretar ministrstva za izobraževanje Netzer zdaj prevzel obsežen seznam zahtev, naslovljenih na ministra Polaschka. Ta je povedal, da bo težko zakon odpreti. Brez zakonske spremembe pa so možni le majhni koraki kot npr. načrtovana delovna skupina z odgovornimi na Višji šoli za elementarno pedagogiko Bafep na temo dvojezična izobrazba elementarnih pedagogov.
Ko gre za slovenščino v vrtcih in šolah izven veljavnostnega območja manjšinskega šolskega zakona, Gasser ni slišala veliko pozitivnih odmevov. Z drugimi avtohtonimi manjšinami naj bi nastal pozicijski papir, ki bo zahteval, da Avstrija finančno podpre vsaj privatne iniciative, ki imajo dvojezične vrtce in šole izven območja narodne skupnosti.
Tudi mladina bi lahko bila zastopana
Konfrontirali smo Gasserjevo z izjavo Terezije Stoisits, ki je povedala, da je izstopila iz hrvaškega sosveta, ker tam ni zastopana mladina. Gasser pravi, da je vključevanje mladine gotovo ideja. Morda bi bilo tudi možno razširiti sosvet za en sedež za mladino, dodaja.
V glavnem sosvet odloča soglasno, seznam zahtev, naslovljenih na ministra Polaschka, pa ljudska stranka in svobodnjaki niso podprli, pravi Gasserjeva.
Če bi se organizacije bolj usklajevale in več delale preko sosveta, bi imel tudi več moči, pravi. Ugotavlja, da vlada in Urad zveznega kanclerja sosvet premalo koristijo kot posvetovalni gremij. Želi si avtomatizem, da se takoj vpraša sosvet, ko se kakšna zadeva tiče narodne skupnosti. Zdaj je tako, da dobijo zakon predloženo, ko gre v presojo, torej potem, ko je že formuliran.
K slovenščini naj se prijavi, kdor se hoče naučiti jezik
Glede prijav v ljudskih šolah bi Gasser zanimalo, kaj je razlog pri nemško govorečih starših, da prijavijo otroka. Gasser misli, da nekateri želijo, da bi se otrok naučil slovensko, nekateri pa spet iz drugačnih razlogov, na primer zato, da bo otrok v razredu z manjšim številom učencev. Za nekatere se otrok premalo nauči, za druge starše je kmalu preveč. Gasserjeva pravi, da ne potrebuje vsako leto rekordne »alibi« številke prijav k dvojezičnemu pouku, ko istočasno jezikovna kompetenca pojema. Bolj važno ji je, da se vsak, ki se prijavi, res hoče naučiti jezika in da za to tudi dela.
Dela kot psihologinja
Gusti Gasser vodi klinično psihologijo v bolnišnici v Beljaku. Deset let je bila aktivna v občinski politiki. Je podpredsednica Zveze slovenskih organizacij in živi v Bilčovsu. Zelo se zavzema za to, da se vnuki učijo slovensko. Vidi pa, da v mešanem zakonu to ni enostavno.
Sosvet ima trenutno 16 članov. To so zastopniki političnih strank in zastopniki, ki naj reprezentirajo celoten spekter narodne skupnosti. Za socialdemokrate so to Ana Blatnik, Guntram Perdacher in Andreas Sucher. Thomas Kornek-Goritschnig, Hannes Mak in Phillip Rakuschek so za ljudsko stranko. Zastopnik svobodnjakov je Josef Ofner. Član sosveta na predlog katoliške cerkve je Jože Valeško. Na predlog ZSO/SPZ so člani sosveta Gusti Gasser, Manuel Jug in Mitja Rovšek. Na predlog NSKS/KKZ sedijo v sosvetu Karl Hren, Nanti Olip in Micka Opetnik. SKS zastopa Bernard Sadovnik, društvo Člen 7 s Štajerske pa zastopa Susanne Weitlaner.
