Na celovški unverzi Alpe-Jadran 10. oktober ne bo več pouka in predavanj prost dan, je nedavno sklenil senat univerze, o čemer je poročal časnik Kleine Zeitung. Ukinitev 10. oktobra kot predavanj osvobojenega dneva je skupaj s politično neodvisno frakcijo PLUS zahtevala Zveza socialističnih študentk in študentov v Avstriji (VSSTÖ) iz Avstrijskega viskošolskega združenja (ÖH). Na sklep senata se je še mogoče pritožiti, zaradi česar do naslednje seje senata, ki bo 23. januarja, sklep ostaja neuraden oziroma še ni pravnomočen. Na vprašanja Novic odgovarja Jakob-Manuel Krobath, govornik študentske frakcije VSStÖ Kärnten/Koroška.
Kakšna so razmerja moči v senatu celovške univerze, katere frakcije vse trenutno sestavljajo ÖH in katere zastopajo ÖH v senatu?
V ponedeljek na zadnji izredni seji predstavništva univerze je VSStÖ (blizu SPÖ, o. p. TV) končala koalicijo z AG (Aktionsgemeinschaft je blizu ÖVP, o. p. TV). Oblikovana je bila nova koalicija med VSStÖ in PLUS. Predstavništvo univerze je najvišji organ odločanja ÖH Klagenfurt/Celovec. Po univerzitetnem svetu je senat drugi najvišji organ odločanja na univerzah. Senat v Celovcu sestavlja 13 profesoric in profesorjev, šest članov znanstvenega personala, šest študentk in študentov in en član splošnega personala. Sedeži študentk in študentov se po vsaki volitvi ÖH razdelijo po D’Hondtovi metodi glede na rezultate volitev. VSStÖ ima trenutno tri sedeže, PLUS (neodvisni) dva sedeža in AG enega.
Se je kaj spremenilo pri zastopstvu ÖH v senatu?
Prišlo je do posameznih menjav osebja, torej so študentske frakcije v senat poslale nove ljudi. Vendar porazdelitev sedežev študentk in študentov med volitvami ÖH ostaja nespremenjena.
Zakaj je na celovški univerzi po tvojem pouk 10. oktobra dobra ideja?
Plebiscit na Koroškem 10. oktobra 1920 je spremljalo veliko število obljubljenih pravic, ki pa večina še danes – več kot stoletje pozneje – niso bile izpolnjene. Nasprotno, obdobje po plebiscitu je bilo za slovensko prebivalstvo na Koroškem zaznamovano s strukturno diskriminacijo in izključevanjem. To je doseglo vrhunec v sedemdesetih letih 20. stoletja z »ortstafelšturmom« in v obdobju Haiderja. Koroška državna politika je v zadnjem času vedno znova poudarjala harmonično sobivanje obeh narodov na Koroškem in praznovanje 10. oktobra obeležuje kot praznik enotnosti. Toda ta občutek enotnosti temelji na enostranskosti. Koroške Slovenke in Slovenci so se še danes prisiljeni boriti za uresničevanje svojih pravic, zapisanih v ustavi. V ÖH Klagenfurt/Celovec se zavzemamo za to, da so študenti na AAU seznanjeni s tem dejstvom in smo solidarni s slovenskim narodom na Koroškem v boju za pravice, ki mu pripadajo. Zahtevamo, da se zgodovina slovenskega naroda na Koroškem poučuje na univerzi in da se 10. oktober kot praznik kritično pretresa na učnih prireditvah. Za nas je jasno: že 102 leti 10. oktober ni razlog za praznovanje!
