Manjšinski biro na uradu deželne vlade je kot organizator Evropskega kongresa narodnih skupnosti lahko zadovoljen. Za deželnega glavarja Petra Kaiserja pa je bil minuli teden sploh praznik medregionalnosti, dialoga in medsebojnega razumevanja. 

Minuli teden je bil  v znamenju medregionalnosti,  dialoga in medsebojnega razumevanja, prav tako pa konkretnih skupnih čezmejnih projektov,  je povedal deželni glavar Peter Kaiser v otvoritvenem govoru ob XXXI. Evropskem kongresu narodnih skupnosti minuli petek v celovškem Domu glasbe.  Že pred kongresom, v sredo, 29. septembra, je bilo srečanje skupnega komiteja Koroška-Slovenija, na katerem so sklenili mdr. tesnejše sodelovanje med Lake Side Parkom v Celovcu ter Inštitutom Jožefa Stefana v Ljubljani. Sploh pa je za koroškega deželnega vladarja izedno pomembnen »stalni dialog kot izraz enakopravnega sožitja v sedanjosti in prihodnosti«. 

V tem duhu se je odvijal tudi letošnji Evropski kongres manjšinskega biroja urada koroške deželne vlade, katerega Kaiser vsa leta pozorno spremlja. Tokrat so ga organizatorji namenili vlogi kulture v čezmejnem sodelovanju. Med predavatelji je bil tudi direktor dunajskega Burgtheatra, koroški Slovenec Martin Kušej, katerega oče Lovro je sin Srienčeve rodbine na Blatu pri Pliberku. Z južno Koroško je Martin Kušej kljub zahtevnim obveznostim na Dunaju tesno povezan. Še posebej velja to za Globasnico, ki je zanj »moj domači kraj«. 

O likovni umetnosti kot »prestopnici meje« je predavala Tanja Prušnik. Pri tem se je še posebej posvetila vlogi dialoga. Njena mati je prišla iz nemško govoreče družine, se naučila slovensko, da je s svojimi otroki lahko govorila v slovenščini. Dialog pa mdr.  zanjo pomeni, »da mora biti naša zgodovina vidna, o njej je treba govoriti, ne smemo je zatajiti. Če jo pozabimo, je ne bo več«. V tej zvezi je še posebej omenila svojega starega očeta Karla Prušnika-Gašperja ter govor zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna ob 100-letnici plebiscita, ko se je v slovenščini opravičil koroškim Slovencem za krivice in zamude pri uresničevanju njihovih pravic. »Zame je bilo to dejanje pogumno, njegove besede pa so bile zdravilne in sem se mu osebno zahvalila, ko je bil na obisku pri meni v Domu umetnikov. Dolgo smo čakali, da smo slišali te besede.«

Zelo informativno in pregledno je bilo predavanje zgodovinarja Valentina Sime na temo čezmejno sodelovanje med Avstrijo/Koroško in Slovenijo na znanstvenem področju.  Sodelovanje je zelo pestro, plodno in obsežno. Toliko bolj je nerazumljivo, da v letih 2001 – 2004 ni prišlo do  realizacije skupnega projekta na temo avstrijsko-slovenski odnosi v celotnem 20. stoletju. Sima je to zadevo obširno obrazložil,  svojo (nepošteno) vlogo pa je pri tem odigrala avstrijska politika oz. tedanja vladna koalicija, ki sta jo sklenila takratni zvezni kancler Wolfgang Schüssel in koroški deželni glavar Jörg Haider.  Skratka: Kljub številnim napredkom je pot odkritega in enakopravnega dialoga slej ko prej strma, čaka še vedno dosti dela.