Mednarodna konferenca gemeinsam2021skupno o razvoju pravic narodnih skupnosti in jezikovnem prestižu je potekala minuli četrtek in petek v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. 

V znamenju mladine je bil začetek mednarodne konference Mohorjeve gemeinsam2021skupno o pravicah narodnih skupnosti, njihovi modernizaciji in razvoju ter o jezikovnem prestižu. Direktor Mohorjeve Karl Hren je v Tischlerjevi dvorani lahko pozdravil dijake Dvojezične TAK, Slovenske gimnazije, VŠ Šentpeter in gimnazije Šentpavel, ki so s svojimi izvrstnimi prispevki prikazali, kako lahko obdržimo jezikovno raznolikost, kako je z dvojezičnostjo na Koroškem in da današnje dobro ozračje za člane narodne skupnosti ni bilo zmeraj samoumevno. Odločitev organizatorjev, da ima pred častnimi gosti mladina prvo besedo, je bila pravilna. Mladina je bodočnost, mladina je tudi bodočnost jezikovne raznolikosti, je poudaril moderator Jürgen Pirker.

Vsekakor častnih gostov ni manjkalo. Medtem ko podkanclerja Wernerja Koglerja in predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke ni bilo, pa je Hren lahko med drugim pozdravil predsednika slovenskega državnega zbora Igorja Zorčiča, ministrico Heleno Jaklitsch, deželnega glavarja Petra Kaiserja in državnozborska poslanca Olgo Voglauer in Nikolausa Berlakovicha. »Od ustanovitve v letu 1851 je Mohorjeva družba izdajala knjige in s tem izobraževala. Logično je bilo, da to nadgradimo s političnim izobraževanjem. Zato organiziramo konference, kakršna  je današnja, in s tem prispevamo k razvoju te dežele,« je povedal Hren. Prej omenjeni častni gostje so se udeležili tudi zanimive diskusije, odgovarjali na vprašanja mladine. Tema diskusije pa je bil tudi virilni mandat za manjšine.

Posebno veliko aplavza je požel prispevek študenta Aleksa Smolnika, ki na Pedagoški visoki šoli piše delo o jezikovnem prestižu. Med drugim se je vprašal, zakaj znamo izgovoriti Chicago, Versailles in Manchester in zakaj mnogim pravilna izgovorjava v slovenščini, turščini ali mandarinu ne uspe. V pogovoru za Novice je povedal, da je jezikovni prestiž slovenščine na Dunaju verjetno večji kot na Koroškem, saj je tukaj veliko več predsodkov do jezika. Za bodočnost si želi, da bi premagali predsodke, spoštovali vse jezike in se jih učili, ker nas to veseli. 

Tudi drugi prispevki konference so bili zanimivi in bi oz. bodo napolnili celo knjigo. Kdor se želi poglobiti v predstavljene vsebine, naj si kupi knjigo Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki bo izšla v letu 2022 pri Mohorjevi oz. tudi knjige o vsebinah konferenc v minulih letih.