Pred desetimi leti je bil podpisan memorandum, ki je določal 164 dvojezičnih krajevnih napisov in vseboval tudi sveženj drugih ukrepov. Mislite, da je bila privolitev političnih zastopnikov narodne skupnosti prava odločitev in zakaj?
»Veseli me vsaka dvojezična tabla.«
Mislim, da ne morem oceniti, ali je bila privolitev političnih zastopnikov narodne skupnosti prava ali ne, saj sem bil tedaj tako mlad, da nisem prav dojel, za kaj gre, in se pravzaprav tudi do danes nisem podrobneje ukvarjal s tem vprašanjem. Veseli me seveda vsaka dvojezična tabla. Moram pa povedati, da bi jih želel in pričakoval še mnogo več, saj je nekaj vasi, ki zaenkrat nimajo dvojezičnega napisa, a bi ga po mojem mnenju morale imeti. Damjan Stern, Žitara vas
»Dvojezični krajevni napisi so naša pravica.«
Pred desetimi leti je bilo odločeno, dobili smo 164 dvojezičnih tabel. Zastopniške organizacije koroških Slovencev so privolile v memorandum. Je bila to prava odločitev? Ne, pustili so se odpraviti, namesto da bi se borili naprej. Dvojezični krajevni napisi so naša pravica, ta pravica pa naj bi veljala za vse dvojezične kraje, ne samo za posamezne. Taja Kristof, Bistrica v Rožu
»Šlo je bolj za pomiritev situacije.«
Gotovo je pred desetimi leti bil pritisk na narodno skupnost večji. Šlo je bolj za pomiritev situacije kot za rešitev v prid manjšine. Zdaj je treba pogledati, kaj je v zadnjih desetih letih uspelo in kaj ne. Veliko je nerešenih obljub in zahtev. Sto let je od plebiscita, deset let od memoranduma, vseh pravic in enakopravnosti pa slovenskogovoreča manjšina še zmeraj nima. Roman Petek, Žitara vas
»Prišlo je do pomiritve.«
Na žalost se nisem preveč poglobljeno ukvarjala s tematiko. Mislim pa, da je memorandum oz. privolitev političnih zastopnikov vodila v pomiritev, tako v medijih kot tudi med narodnima skupinama. Po mojem je zelo važno, da se ljudje zedinijo, ker se skupno življenje tako močno olajša. Vzdušje v družbi ni več tako napeto. Beate Kristan, Vrba
