Kanalska dolina Toponomastika v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini ob začetku in koncu vasi in krajev ter ob začetku in koncu občinskih ozemelj v Kanalski dolini, z istim grafičnim dostojanstvom v vseh štirih jezikih na eni sami tabli – tak je predlog društev nemške in slovenske skupnosti v Kanalski dolini, »Kanaltaler Kulturverein« in Združenja »Don Mario Cernet«.

V pismu, ki sta ga naslovila županom občin Trbiž, Renzu Zanetteju, Naborjet-Ovčja vas, Borisu Preschernu, in Tablja, Ivanu Buzziju, predsednika obeh društev Alfredo Sandrini in Anna Wedam prosita za uveljavljanje vidne štirijezičnosti na podlagi veljavnih zakonov. »Večjezičnost je stoletna vsakdanjost v Kanalski dolini. Dandanes lahko pri nas govorimo o štirijezičnosti in to je edini primer v Italiji. Vendar že v preteklih stoletjih, ko je bila Kanalska dolina sestavni del avstrijske Koroške, se je lahko govorilo o dvojezičnosti – z nemščino in slovenščino. Naša večjezičnost predstavlja element, ki zaznamuje naš teritorij. Trenutno nadgrajujemo že opravljene izkušnje in našo večjezičnost krepimo tudi na šolskem področju, in sicer s spodbudnimi rezultati,« ugotavljata predsednika. Iz tega izhaja prošnja: »Pozivava naslovljene občinske uprave, naj preučijo možnost, da bi postavile table s toponimi v štirih jezikih ob začetku in koncu krajev v Kanalski dolini ter na začetku in koncu občinskih ozemelj.« Ob upoštevanju enakega kulturnega dostojanstva vseh jezikov, ki jih govorijo na teritoriju in ob spoštovanju zaščitnih zakonov, društvi prosita, da bi bili na tablah toponimi v štirih jezikih deležni istega grafičnega dostojanstva.

Poleg močne kulturne vrednosti bi pobuda imela turistično pomembnost, saj bi preko nje večjezičnost takoj postala zaznavna značilnost, ki kraje v Kanalski dolini razlikuje od tisočih drugih krajev. Drugje v Italiji je lahko namreč govor največ o trijezičnosti in trijezični toponomastiki; v Kanalski dolini pa govorijo kar štiri jezike, ki jih s povezanimi različicami država Italija uradno priznava in ščiti.

Društvi poudarjata, kako je že približno dvajset let vprašanje zakonsko urejeno; hkrati so potrebni finančni viri prav v zaščitnih zakonih za jezikovne manjšine.

Da bi olajšali pravilno pisanje toponimov, tudi ko bo že postavljene table v prihodnjem potrebno obnavljati, sta društvi »Kanaltaler Kulturverein« in »Don Mario Cernet« pripravili seznam toponimov. Naj bi bili v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini za kraje od Kokove do Dipalje vasi; v italijanščini, furlanščini in nemščini za del Tablje, ki se nahaja na levi strani Tabeljskega potoka in za Mokrine ter v italijanščini in furlanščini za del Tablje na desni strani Tabeljskega potoka in ostale vasi. Po takšni rešitvi bi noben od govorjenih jezikov ne zaostal v iskanju vedno boljšega sožitja med raznimi kulturnimi dušami Kanalske doline.