Na dan Evrope, ki ga obeležujemo 9. maja, je Avstrijsko-slovenska družba Koroška v Deželnem arhivu pod zgornjim naslovom organizirala razpravo o posledicah vojne v Ukrajini za Zahodni Balkan.
Na razpravi v Deželnem arhivu sta sodelovala zgodovinar Wolfgang Müller in nekdanji diplomat Valentin Inzko, moderiral je politolog Reinhardt Heinisch. Publiko je v imenu družbe najprej pozdravil nekdanji škofiški župan Valentin Happe, preden je besedo predal novemu predsedniku avstrijsko-slovenske družbe Petru Weidingerju, državnozborskemu poslancu ÖVP iz Beljaka. Zgodovinar Wolfgang Müller, dober poznavalec Rusije, je v razpravi sodeloval z Dunaja preko spletne povezave. Rusijo dobro pozna tudi nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko, saj se je v preteklih desetletjih kakih štiridesetkrat mudil v največji državi sveta.
Glede posledic ukrajinske vojne za Zahodni Balkan je Inzko poudaril predvsem podporo, ki jo v Kremlju uživa voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik, zaskrbljujoče oboroževanje v regiji, desetletja dolgo nedopustno puščanje držav Zahodnega Balkana pred vrati EU, a tudi velik obseg trgovinske menjave med Srbijo, ključno državo v regiji, in Evropsko unijo (EU), ki je vodilni investitor v Srbiji. Obseg trgovinske menjave med EU in Srbijo daleč presega obseg menjave med Rusijo in Srbijo, zaradi česar je Inzko prepričan, da bo Srbija kljub visokoletečim besedam o tisočletnem bratstvu med Rusi in Srbi in ugodnim dobavnim pogodbam za dobavo ruske nafte in plina slej ko prej sledila svojim ekonomskim interesom in izbrala pot povezovanja z EU. Tako, kot so pred tem na »referendumu z nogami« odločili njeni predvsem mladi državljani, kateri na tisoče odhajajo ne v Rusijo, temveč v EU.
