Dunajski slovenski Korotan je – tako bi lahko zapisali – večnamenska ustanova: študentski dom, hotel in kulturni center. Posebnost Korotana so tudi spominske sobe, poimenovane po z Dunajem povezanih slovenskih osebnostih. Sobama znanega skladatelja Huga Wolfa in čebelarja Janeza Janše so zdaj na odlično obiskani prireditvi 16. oktobra priključili še spominsko sobo leta 1887 v Logatcu na Notranjskem rojenega pravnika, sociologa, univerzitetnega profesorja in politika Andreja Gosarja.

Dunajska prireditev je bila povezana z odprtjem razstave o Gosarjevem življenju in delu, ki jo je oblikovala na velikih stenskih panojih Bibijana Mihevc v sodelovanju z Ariano Volarič in Štefanom Skledarjem s pomočjo knjižnice in občine Logatec.  Istočasno so pripravili tudi razstavo o logaških zgodovinskih, kulturnih in pokrajinskih značilnostih. Logaški župan Berto Menard je poleg veleposlanice Republike Slovenije v Avstriji Ksenije Škrilec in upravitelja Korotana Antona Levsteka pozdravil številno občinstvo, med katerim je bilo zelo veliko gostov iz Logatca, ki jim je pred prireditvijo razkazala glavne znamenitosti Dunaja licencirana vodnica Mojca Gätz. O Gosarju je spregovoril Tone Smolej s Filozofske fakultete v Ljubljani, glasbeno pa sta dogodek popestrili glasbenica in kitaristka Eva Hren in kitaristka Katja Razložnik.

Andrej Gosar je na dunajski univerzi od leta 1910 študiral pravo, vendar mu študija niso otežkočale le težke gmotne razmere, temveč tudi izbruh prve svetovne vojne. Vpoklican je bil v vojsko in je mnoge izpite opravljal v času vojne. 20. marca 1916 je bil  na Dunaju  promoviran za doktorja prava.

Že v času študija na Dunaju so Gosarja zanimale Krekove krščansko – socialne misli, iz katerih se je razvilo slovensko krščansko – socialistično gibanje, katerega najpomembnejši predstavnik je bil pesnik , mislec in politik Edvard Kocbek. V nasprotju z njim se Gosar v času druge svetovne vojne ni priključil Osvobodilni fronti, oddaljil pa se je tudi od konservativne politike tedanje Slovenske ljudske stranke (SLS), katero je nekaj časa zastopal kot minister za socialo v predvojni jugoslovanski kraljevi vladi. 

Gosar je utemeljitelj ideje o socialni ekonomiji. Zavzemal se je za socialno državo in njen model predstavil v svojem ključnem delu Za nov družabni red, ki je izšel v dveh delih leta 1933 in 1935 pri celjski Mohorjevi družbi. V tem delu je Gosar oblikoval tako imenovani »sistem krščanskega socialnega aktivizma«. Ta  model, v katerem se je zavzel za socialno varnost in ekonomsko pravičnost, bi bil tudi danes v času stopnjevanega kapitalizma nujno potrebna alternativa. Gosar je pri tem razmišljal globalno. Po izbruhu svetovne gospodarske krize po prvi svetovni vojni je poudarjal, da je rešitev za Evropo njena povezava v združenje enakopravnih narodov. 

Njegove ideje niso bile všeč povojni jugoslovanski komunistični oblasti. Sicer je lahko ostal univerzitetni profesor na manj pomembnem mestu, vendar je bil istočasno osamljen in brez možnosti za javno udejstvovanje. Umrl je leta 1970 v Ljubljani.

Na dolgo časa iz zgodovinskega spomina odrinjenega Andreja Gosarja opozarja obsežen zbornik, ki ga je leta 2015 izdala celjska Mohorjeva družba. V njem je objavljenih okoli štirideset referatov s simpozija o Gosarju, ki so ga v Ljubljani in Logatcu pripravili leta 2014 na pobudo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanske univerze, občine Logatec, celjske Mohorjeve družbe in drugih. Letos je občina Logatec izdala v treh jezikih, slovenščini, nemščini in angleščini, še brošuro Študijska pot Andreja Gosarja na dunajski univerzi, v kateri so objavljena Gosarjeva spričevala in drugi dokumenti, ki jih hranita Arhiv dunajske univerze in Knjižnica Logatec.