Pri maši na pepelnično sredo, ko je v celovški stolnici pridigal krški škof Jože Marketz, je javnost prvič videla postni prt slovenske umetnice Eve Petrič. Njeno delo z imenom »Orakelj, ali si človek?« do 29. marca obiskovalce vsak dan sooča z vprašanjem o človeškosti.
Krščanska cerkev je v antiki in srednjem veku duše poganov spreobračala tudi s pomočjo veličastja cerkvene umetnosti, cerkva in bogoslužja. Posebej ob velikih praznikih katoliško obredje vsebuje elemente performansa, na kar je najpozneje ob vnosu kurišča s pepelom pred oltar celovške stolnice spomnila maša na pepelnico. Namesto dekana Petra Allmaierja, župnika stolnice, je o človeku v soočenju z umetno inteligenco pridigal krški škof Jože Marketz. Za škofom se je razkrival pogled na zelenosiv postni prt z rastlinsko simboliko, dlanmi in zabrisanim obrazom Eve Petrič. Umetnica je lansko leto s svojim postnim prtom zakrila oltar dunajske stolnice sv. Štefana. Letošnja inštalacija v Celovcu nosi polni naslov »Orakelj, ali si človek?«. Vsak dan ob 17.00 je do 29. marca ogled postnega prta združen z meditativno glasbo in glasom Eve Petrič.
Eva Petrič, bi se strinjali s tezo, da vaš postni prt z rastlinsko simboliko in naslovom v zlat inventar poznobaročne celovške stolnice vnaša elemente predkrščanske, pravzaprav poganske antike?
Eva Petrič: Ja, res je, ker v svojih delih, ki se velikokrat znajdejo prav v sakralnih prostorih, rada posegam po predkrščanski simboliki. Zdi se mi namreč, da je religija občečloveški fenomen oz. človeška nuja. Prav simboli, ki izhajajo iz še globlje preteklosti, kažejo na povezave med religijami in na neko človečnost v religijah. Ravno med mašo na pepelnico, ko sem gledala svoj postni prt, sem opazila nekaj, česar se nisem zavedala, ko sem pripravljala ta projekt. In sicer tega, da je prt videti skoraj kot kak divji vrt in so se v meni začele vrstiti asociacije na rajski vrt, kar ni bil moj namen. A ko sodobno umetniško delo postaviš v tak umetniški objekt, kot je nek sakralni prostor, nastane nova simbolika v dialogu z obstoječo arhitekturo v cerkvi.
Ta notranja podoba celovške stolnice je tudi sama polna prispodob in simbolne govorice floralnih detajlov, palminih in oljčnih listov, jabolk in granatnih jabolk.
Jabolko mi kot simbol ni fascinantno le zato, ker mi je slučajno ime Eva, temveč zato, ker je pomenska zveza Eva-greh-jabolko mišljena kot nekaj slabega. Toda zakaj bi bilo to, kar nam odpre oči, nekaj slabega? Sama to v sodobnem času dojemam kot neko višjo dimenzijo zavedanja, kar se mi zdi pomembno. Bolj ko se namreč kot človeštvo tehnološko razvijamo, se moramo tudi emocionalno in psihološko razvijati. Tehnološko smo se zelo razvili, nisem pa prepričana v kak premik v našem emocionalnem razvoju.
Je razmislek o umetni inteligenci v pridigi vnesel škof Marketz ob svojem oziru na postni prt, ali pa je bil prisoten že v izhodišču ob zasnovi umetnine?
Ko delujem v sakralnih prostorih, ki so že sami po sebi tako značilno vizualni, zaznamovani z neko arhitekturo in časom, želim ustvariti dialog s prostorom, da ne bi umetniško delo izpadlo kot tujek v prostoru. Zato iščem vizualne povezave, za katere me veseli, da ste jih opazili. Po drugi strani pa mora sodobna umetnost odpirati nove perspektive in vabiti ljudi k spraševanju ter refleksiji. Da se vprašajo, kaj je to, da jih stvar iritira. Ko sem pripravljala ta projekt za gospoda Allmaierja, sem mu predlagala temo umetne inteligence. Takoj je bil za to, saj ga tudi samega zanima ta tematika. Ko sem razmišljala, kaj je po moje zaznamovalo leto 2023, je bila to prav prisotnost umetne inteligence. A ne ta vidik, da nas bi taka inteligenca prekosila in bi roboti zavladali svetu, temveč me iritira to, da moramo mi kot ljudje paziti, da ne postanemo preveč robotski. V smislu, da naša čustva ohromijo, da postanejo preveč standardizirana, da se vsa kompleksnost, različnost in napake odstranijo ali pa zakrnijo kot mišica, ki je ne treniraš. Res moramo paziti, da ohranimo ta svoj čuteči notranji jaz, ki nas razlikuje od strojev, ti namreč nimajo nobenega notranjega čuta in refleksije na samega sebe. Moj postni prt želi ljudem ponuditi priložnost za razmislek o takih stvareh.
