V prostorih Generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu so 30. marca odprli razstavo del akademske kiparke Paole Korošec (»Slepo besedilo«) in akademskega slikarja Borka Tepine (»Netopirjev let«). 

Konzulat Republike Slovenije v Celovcu je minuli četrtek vabil na že 24. razstavo v nizu »Okno umetnosti k sosedu«. Na njej se s postavitvijo z naslovom »Slepo besedilo« predstavlja kiparka Paola Korošec, ki ji je blizu konceptualna umetnost, tesno povezana s specifikami razstavnega prostora, v tem primeru celovškega konzulata. Poleg nje pa tudi slikar Borko Tepina, ki je dal svojim abstraktnim oljem na papirju naslov »Netopirjev let«. Kot je za let netopirja pomembna zaznava prostora, skozi katerega leti, se tudi Tepina v svojih delih posveča vmesnemu prostoru, kot pravi sam, »prostoru, ki ga ni, ker ni stvar, ker se stalno premika in hkrati izmika«. Njegove slike ne posnemajo zunanje stvarnosti, temveč, po besedah kustosinje Olge Butinar Čeh, ustvarja umetnik povsem »abstraktna dela, ki ne nosijo nobene sledi sklicevanja na karkoli prepoznavnega«. Prav s svojo radikalno odprtostjo interpretacije bodo slike Tepine vsakemu gledalcu ali gledalki razodele nekaj drugega, podobno kot risbice na Rohrschachovem testu. Paola Korošec se je pri aktualni razstavi v Celovcu naslonila na pojem slepega besedila oz. Lorem ipsum, ki ga je pred 500 leti neznani tiskar uporabil kot oporo za nadaljnje grafično oblikovanje in ga oblikovalci uporabljajo še danes. Po besedah Olge Butinar Čeh se je Paola Korošec tokrat spopadla z vprašanjem o pomenu in načinu delovanja generalnega konzulata. Ta namreč zastopa državo v tujini, poleg tega pa je vmesni člen med domovino in posameznikom, ki išče informacije. Paola Korošec je izhajajoč iz tega razmisleka za konzulat ustvarila omare s popisanimi steklenimi vitrinami, za katerimi gledalka ali gledalec uzre človeško figuro. Besedilo na vitrinah je polno izpustov in vrzeli, človeška figura pa bolj nakazana kot izdelana, kar pa v primeru Paole Korošec ni pomanjkljivost, temveč del koncepta, ker je kiparki po besedah kustosinje »izvedba umetniškega artefakta /…/ drugotnega pomena, saj je poudarek na konceptu in ideji«.