Šentjanž Seveda je vsaka fotografija tudi vsaj čisto majhna laž. Vedno prikaže le izsek resničnosti, vsega nikoli ne more. Je odraz trenutka, ki je vselej časovno in tudi prostorsko omejen. Zato je lahko isti trenutek na fotografiji lep ali grd. Odvisno od tega, kaj je fotograf v tistem hipu prostorsko ujel.

Stefan Reichmann je v svojih dveh fotografskih projektih Jepa in Uman See ujel vsekakor izjemno zanimive trenutke. Marsikateri od njih je celo omano lep. Minuli petek je slike z obeh projektov dal na ogled na razstavi v šentjanškem k&k centru (in redki so dogodki, če sploh so, da je bil k&k tako poln).

Fotografije za razstavo Jepa so nastale med januarjem in aprilom leta 2018. Goro, ki se na južni, gorenjski strani imenuje Kepa, a ima svojo impozantno, piramidasto podobo le na severni, koroški strani, torej kot Jepa, je Reichmann ob različnih vremenskih in svetlobnih razmerah fotografiral s podstrešja svoje domače Ravbarjeve hiše v Želučah. Odločil se je za manjši, vrhnji izsek gore, ki se ravno iz Želuč pred opazovalca vzpenja s pravo majestetičnostjo. Redukcija celote omogoča osredotočanje na detajle, ki izstopajo ali izginjajo glede na luč, vreme, zasneženost ali mokroto. Skratka, Jepa je zmeraj lepa podoba, v Reichmannovi seriji sliki pa vse svoje čare še prav razkošno razkazuje.

Drugi del razstave je poimenovan Uman See, torej v nemškem narečju, kar pomeni Okoli jezera. Fotograf pravi, da se pri poimenovanju svojih projektov odloča po prepoznavnosti in zvenu, nemški naslov pa še rahlo spominja tudi na skorajda že kultno ponarodelo pesem. Jepo je zato poimenoval samo po slovensko, tako kakor tudi že fotografsko knjigo Jormak. Kot knjiga pa so izšle sedaj tudi slike z razstave Uman See.

Nastale so predvsem okoli Vrbskega jezera in Borštnega jezera nad Vrbo, in sicer na tistih mestih, kjer je še mogoč prost dostop do vode. S prvinskostjo redkih nezazidanih krajev, kakor na primer pri Ribici, je želel prikazati »Korošce na koroških jezerih, koroško poletje in posebno kopališko kulturo.« Zato se je izrecno odpovedal prikazovanju klasične turistične infrastrukture ali objezerskih vil, ker ni želel »turistične zgodbe, čeprav je sedaj mogoče prikazan romantičen pogled na jezero, ker sem hotel pokazati takšno jezero, kakršno je nekoč bilo ali kar ga je še takšnega.«

Fotografije Stefana Reichmanna so v šentjanškem k&k centru na ogled do 10. maja.