Peršmanov muzej, edini muzej protinacističnega upora na avstrijskih tleh, je bil v ponedeljek, 18. julija 2022, kraj bilateralnega in prekomejnega srečanja med najvišjim predstavnikom Republike Slovenije, državnim predsednikom Borutom Pahorjem, in koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Tema pogovorov so bila okrajna sodišča, ukinitev masterskega študija na slavistiki in pedagoška vprašanja.
Srečanje je bilo sad pobude globaškega župana in predsednika SKS Bernarda Sadovnika, kapelške županje Lize Lobnik in črnjanske županje Romane Lesjak.
Kot je Sadovnik v pogovoru z Novicami povedal, sta se županji z njim o srečanju pred nedavnim menili pod stoletno Najevsko lipo na Ludranskem vrhu pri Črni. S predlogom so seznanili tam navzočega državnega predsednika Pahorja, ki ga je takoj podprl kot tudi srečanje s koroškim deželnim glavarjem Kaiserjem.
Po prihodu k Peršmanu in rokovanju z deželnim glavarjem Kaiserjem, s pobudniki srečanja Bernardom Sadovnikom, Lizo Lobnik in Romano Lesjak ter s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem je slovenski predsednik Borut Pahor ob zvokih slovenske himne pod spominsko tablo na muzeju za žrtve pokola položil venec. Namestila sta ga dva slovenska gardista, himno pa je igral pihalni kvartet Slovenske vojske.
Nato sta se predsednik Pahor in deželni glavar Kaiser umaknila v obnovljen družabni prostor Peršmanovega muzeja na več kot poluren pogovor o vprašanjih obstoja dvojezičnih sodišč, ukinitve masterskega študija na celovški slavistiki ter o izboljšavi pedagoških okvirov, pa tudi o posledicah vojne v Ukrajini za obe strani. Oba sta poudarila, da je bilo vzdušje pogovora prijateljsko in iskreno.
Kaiser je v krogu novinarjev dejal, da je glede dvojezičnih okrajnih sodišč seznanil slovenskega predsednika s soglasnim sklepom koroškega deželnega zbora za njihov obstoj. Ta, da je dolžnost, ki izvira iz Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, hkrati pa je usluga za koroške Slovence. Obžaloval je odločitev celovške univerze, da bo zaradi manjkajočega zanimanja ukinila masterski študij na slavistiki, z univerzama v Ljubljani in Gradcu pa da je zagotovljen tudi vnaprej. Tematika pogovora je bila tudi predšolska in šolska vzgoja.
Predsednik Pahor je dejal, da je venec položil »v spomin na ljudi, ki so ob koncu druge svetovne vojne in v takratnem vzdušju sovraštva izgubili svoja življenja. Današnje srečanje tu pri Peršmanu pa poteka v duhu prijateljstva«. Medsebojno prijateljstvo, da si želita oba naroda, potrdilo tega pa je bila tudi skupna proslava ob stoletnici koroškega plebiscita. Pahor je prepričan, da bo odprta vprašanja, na primer prihodnost sodišč, slavistike in izboljšanje pedagoških okvirov možno reševati skupno in prijateljsko. Ob tem pa je opozoril na odgovornost Avstrije, da stori vse za obstoj in razvoj koroških Slovencev ter ohranitev njihove identitete. Tudi Pahor je opozoril na skupne skrbi zaradi vojne v Ukrajini. Po ogledu muzeja, vodil ga je Zdravko Haderlap, je sledilo druženje.
Ponedeljkovo srečanje pri Peršmanu na visoki meddržavniški ravni je bilo tudi priložnost olajšujočega soočanja edine preživele priče Amalije Sadovnik in potomcev Peršmanove družine s tem nesojenim zločinom, pokolom članov družin Sadovnik in Kogoj 25. aprila 1945.
Kapelška županja Liza Lobnik je ponedeljkov državniški obisk pri Peršmanu ocenila kot visoko čast za občino Bela-Železna Kapla in pomembnega tudi za še zadnjo preživelo pričo pokola, Amalijo Sadovnik, in potomce družin Sadovnik in Kogoj. Ko smo jo opozorili na, milo rečeno, nespoštljiv odnos, ki ga je v preteklosti do dogodkov pri Peršmanu imela občina, izjema je bila doba županovanja Franca Jožefa Smrtnika, je županja Lobnik dejala, da se bojo odslej predstavniki občine udeleževali spominskih svečanosti, pa tudi poimenovanje cest po žrtvah pokola in nacističnega nasilja da ni tabuizirano.
