Kritični in izzivajoči projekti ob upoštevanju tradicije

AKL, Büro LH Dr. Peter Kaiser Mag. Igor PUCKER Personal, Landeskonservatorium, Musikschulen, Fachhochschulen ©fritzpress

Celovec Igor Pucker (63) prihaja iz Labotske doline, živi v občini Škocjan in je vodja projekta CARINTHIja 2020 ob 100-letnici koroškega plebiscita - pri tem pa je pristojen za realizacijo kulturnih projektov in tekoče razstave.  

Igor Pucker  je v Salzburgu študiral nemščino, zgodovino in publicistiko. Vodi kulturni oddelek koroške deželne vlade, ki ima svoj sedež v celovškem gradu (Burg). V gradu je imela v dobi nacionalsocializma tajna policija gestapo svoj sedež, kjer so tudi trpinčili nasprotnike nacistične ideologije in politike, med njimi iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V pogovoru z Novicami je povedal: »Moje delovno mesto se nahaja na kraju, kjer se pri vsakem koraku zavedam tudi njegove grozne preteklosti.«  

V katerem duhu se bodo odvijale prireditve ob 100-letnici plebiscita z naslovom CARINTHIja
2020?

Igor Pucker: Projekt CARINTHIja 2020 temelji na treh stebrih: a) uradne prireditve dežele Koroške, b) potujoča razstava, c) na osnovi razpisa izbrani projekti (89) pod naslovom »Kultura: umetnost in običaji«, »Znanost« ter »Izobraževanje in šolstvo«, ki se bodo izvedli na celotnem plebiscitnem območju, od Bekštanja pa do Laboda. Na eni strani gre za spoštljivo spominjanje, hkrati pa naj bi prišli do izraza raznolikost in identiteta Koroške, to predvsem preko vloženih projektov. Kot deželna vlada nismo rekli, mi smo tisti, ki bomo določili program ob 100-letnici plebiscita, temveč smo pozvali ljudi, naj se vnesejo z raznimi pobudami oz. projekti.

Kakšna so tematska težišča razpisanih projektov?

Tematska težišča razpisanih projektov na osnovi koncepta, ki ga je izdelal kurator Peter Fritz, se nanašajo na teme a) identiteta in kultura spominjanja, b) mreženje, sosedje in dialog, c) migracija, č) razvoj demokracije in d) infrastruktura, (gospodarski) razvoj in prostor(sko načrtovanje).

Katero sporočilo naj bi se preko teh tematskih težišč posredovalo širši javnosti?

Zame pomeni sporočilo ob 100-letnici plebiscita: nič ni samoumevno, lahko bi prišlo tudi do popolnoma drugačnega raz­voja na Koroškem.
  Danes doživljamo Koroško kot demokratično deželo, ki se lahko veseli, da lahko obhaja 100-letnico plebiscita. Hkrati gre za to, kako pomembno je, da se aktivno vneseš v demokratično družbo ter v njen nadaljnji razvoj in da si prizadevaš za dober odnos med obema narodnima skupnostima na Koroškem. 

Omenili ste težišče identiteta in kultura. Kako hočete napolniti ti težišči z življenjem?

To skušamo prikazati z od žirije izbranimi projekti. Iz tega nastaja napet, poseben pristop ter nova oblika pri obravnavanju te teme.

In za kaj gre konkretno pri težiščih sosedje ter dialog?

Na temo so se odzvale številne institucije in iniciative iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ravno minuli petek je bila prva prireditev na to temo v Hiši kulture v Žvabeku (o njej objavljamo posebno poročilo na str. 6, op.).

Kakšen je bil odziv iz vrst večinskega naroda?

Z istim angažmajem kot iz slovenske narodne skupnosti.

Pristojni ste tudi za potujočo razstavo. Kaj je njena vsebina?

Nositelj potujoče razstave je koroški deželni muzej, ki jo je razvil skupaj s kulturnim oddelkom deželne vlade. Vsebinsko jo spremlja skupina znanstvenikov, med njimi Helmut Konrad, Wilhelm Wadl, Brigitte Entner, univerza Alpe-Adria v Celovcu, Fritz Breitfuß in Peter Tropper. Prikazala bo zgodovinska ozadja koroškega plebiscita ter segmente razvoja na Koroškem v minulih 100 letih. Tema bodo tudi zgodovinski kraji in kraji spominjanja, prav tako pa statistični prikaz deželnega razvoja. Nadalje bo vsebovala nemško-slovenske jezikovne igre in pospremila obis­kovalca razstave do današnje in bodoče Koroške. 

Bo razstava prikazala tudi obdobje nacionalsocializma na Koroškem?

Jasno, vključeno je v prikaz koroške zgodovine.

Pred plebiscitom 10. oktobra 1920 je koroški deželni zbor slovesno izjavil, da bo zagotovil zaščito slovenske manjšine. Kot vemo, po plebiscitu ni izpolnil te obljube. Bo tudi to tema projekta CARINTHIja 2020?

V potujoči razstavi vsekakor.

Kaj je cilj potujoče razstave?

Medtem ko se 89 projektov omejuje na nekdanje plebiscitno področje, bo razstava na ogled v vseh okrajnih mestih ter v Celovcu in Beljaku - in s tem tudi v vseh koroških regijah. Z njo hočemo nagovoriti vse generacije, hkrati pa bodo na razpolago tudi intenzivna vodstva. Prav tako je predvideno spremljajoče povpraševanje, pri katerem bo sodelovala celovška univerza. Cilj pa je predočiti koroško zgodovino in ustvariti zavest, da se je treba angažirati v družbenem kontekstu. K temu spadajo kritični in izzivajoči projekti, prav tako pa običaji in tradicija.

Kako se financira projekt CARINTHIja 2020?

Umetnostne in kulturne projekte (53) financira do 60 % kulturni oddelek deželne vlade (skupni znesek 1,6 mio evrov); za ostalih 40 % morajo nosilci projektov po­skrbeti sami. Več kot milijon evrov je dodatno predvidenih tudi za razne organizacijske potrebe. Poleg tega je predvidenih 800.000 evrov s strani občinskega oddelka za infrastruktune projekte v občinah Železna Kapla, Djekše, Velikovec, Pliberk in Šentpavel v Labotski dolini (v koperaciji z občino Ruda). 520.000 evrov je s strani kmetijskega oddelka deželne vlade predvidenih za regionalni razvoj.

Je enakopravno upoštevana tudi slovenščina?

Vseskozi! Pri potujoči razstavi pa sta poleg nemščine in slovenščine upoštevani tudi italijanščina in angleščina.   

Bo projekt CARINTHIja 2020 enkratni dogodek ali pa dogodek s trajnostnim učinkom?

Zelo važno je, da bo moč teh projektov segla tudi daleč čez leto 2020. Trajnostni učinek bo nastal preko raznolikosti projektov ter srečanj z ljudmi. Prav tako bo potujočo razstavo koristil deželni muzej, vrsta projektov v okviru CARINTHIje 2020 pa je sploh naravnana s trajnostnim učinkom. 

                                                           

Iz rubrike Kultura preberite tudi