Zdoma-domov-doma: triletni tematski ciklus treh umetnosti Trivium se je zaključil posvečen Fabjanu Hafnerju.
Hema nad Globasnico Rahle meglice nad gozdom in ohlajena spokojnost po dežju, ki je dal kratek odmor dušeči vročini letošnjega avgusta, so prireditvi treh umetnostni Trivium – tri poti ta torek zvečer pred gospojnico, praznikom Marijinega vnebovzetja, dale poseben, drugačen uvodni značaj kakor v preteklih letih. A kljub negotovemu vremenu obiskovalcev dogodka v cerkvi na gori svete Heme nad Globasnico tudi tokrat ni primanjkovalo. Prireditev s književniki, likovniki in glasbeniki si je v slabih dveh desetletjih obstoja pridobila ugoden sloves tako med slovenskim kakor med nemškim prebivalstvom dežele Koroške. Z letošnjim Triviumom, ki je bil posvečen umrlemu Fabjanu Hafnerju, z Janezom Gregoričem pobudnikom dogodka, se je zaključil triletni ciklus v znamenju potovanja. Medtem ko je bil večer pred dvema letoma pod geslom zdoma, lani v duhu poti domov, je bil letos naslov doma. Likovna oprema je tokrat delo domačega umetnika Rudija Benetika, doma na vznožju gore Heme v Podjuni. S sebi značilno subtilnostjo je opremil cerkev s slikami, deloma v minimalističnem formatu, in z inštalacijami. Baročna podoba cerkve je ostala praktično neokrnjena, obiskovalci so se za Benetikova dela morali prav potruditi, da so jih odkrili – mogoče je bila zato pozornost ob odkritju toliko večja. Kot hommage prvemu Triviumu iz leta 2000 je dal tudi skulpture s tistega začetnega dogodka.
Glasbeni del sta kot utečena dvojica obarvala tenorist Gabriel Lipuš in kitarist – ter kreativna duša Triviuma – Janez Gregorič. Med drugim sta krstno izvedla samospev O fa.ba.he na besedilo Fabjana Hafnerja, ki je bilo leta 1982 objavljeno v zborniku Besede-Wörter (izdali so ga dijaki Slovenske gimnaziji in celovške zvezne gimnazije BG1) in ki v štirih delih opeva štiri letne čase.
Besedne ustvarjalke so letos bile tri: Alenka Resman Langus, napovedovalka na Radiu Slovenija, in Mirjam Jessa, moderatorka na (absolutno najboljšem) avstrijskem Radiu Ö1, sta v slovenskem in nemškem jeziku brali Hafnerje pesmi, svoja dela pa je brala Anna Baar, nagrajena celovška pisateljica, ki je po materi hrvaškega porekla. V hrvaščini je tudi sama prebrala pesem Pozni sneg, posvečeno Fabjanu Hafnerju (slovenski prevod: Amalija Ma-ček): Ugriznila sem v jezik/ ko smo molčali/ da ne bi izpljunila duše/ pred vrati prazne hiše./ Glej, kaj mi je ostalo:/ slika iz vedrih dni/ ki mi zakirva strah/ s tvojim obzirnim nasmehom./ Žal mi je, žal/ da ti nisem povedala/ kako so me potolažile/ tvoje tihe pesmi./
