Celovec O tem je trdno prepričan Peter Fritz, kurator projektov (89) v okviru CARINTHIje 2020 ob 100-letnici koroškega plebiscita. Projekte je razpisala koroška deželna vlada, izbrala pa posebna strokovna žirija.

Peter Fritz, rojen leta 1976, je doraščal v zgornjekoroškem kraju Oberdrauburg. Po izobrazbi je zgodovinar, kulturni menedžer in mediator. Trenutno vodi več muzejev v Nižji Avstriji. Njegova raziskovalna težišča so varnostna politika, premagovanje konfliktov, vojne posledice ter teme, ki zadevajo narodne skupnosti.

Prireditve ob 100-letnici plebiscita so pod geslom CARINTHIja 2020. Eden od treh stebrov so od dežele Koroške razpisani ter od žirije izbrani projekti (89) pod naslovom »Kultura: umetnost in običaji«, »Znanost« ter »Izobraževanje in šolstvo«. Dajte nam kot pristojni kurator pregled izbranih projektov.
Peter Fritz: Iskali smo projekte, ki se nanašajo na koroško zgodovino, sedanjost, prav tako pa na bodoče izzive za Koroško. Projekti naj bi krepili samoodgovornost in dialog, razvili naj bi se iz regije ( pri projektih na področju kulture gre za bivšo plebiscitno cono), omogočili naj bi pogled čez (lastne in druge) meje in soudeležbo ter morda tudi nove zorne kote in gledanja. Izbrali smo 53 kulturnih in umetniških projektov, ki so jih vložile posamezne organizacije, in pet projektov s strani občin. Pri teh projektih gre na primer za razstave, koncerte, gledališke predstave, filme, publikacije, branja in eksperimentalne formate. Poleg tega smo izbrali 16 šolskih projektov, med njimi projekte na temo plebiscit in njegov pomen za današnjo mladino, čezgeneracijske zgodovinske in spominske projekte, filme in performance, razstave ali projekt razmišljanja na temo Koroška kot dežela tehnike.

Med tematska težišča razpisanih projektov štejejo tudi projekti na temo identiteta, kultura spominjanja in sosedje. Kako naj bi se ta težišča napolnila z življenjem?
Identiteta in kultura spominjanja sta med seboj tesno povezani. Gre za to, kako se vidimo sami, koga definiramo »Korošico« in »Korošca«, kaj razumemo pod pojmom »koroški«. Gre tudi za to, komu postavimo spomenike in komu ne (več). To se vedno spet spreminja. Kot primer za te projekte bi navedel novi park spomenikov v Pliberku, razstavo v Vrbi na temo nacionalsocializem ter kulturni program koroške izobraževalne ustanove »Kärntner Bildungswerk« na temo Drava ali projekt »Brücken bauen Gradimo mostove« z umetniškimi projekti na dravskih mostovih. Omenil bi tudi razstavo s starimi (slovenskimi) ledinskimi imeni tudi to je del naše identitete.

Kateri izbrani projekti so po vašem mnenju še posebej trajnostni za sedanjost in prihodnost dežele Koroške?
Trajnostnega učinka ne moreš odrediti.
Ta je dan, če si ljudje skupno belijo glavo o svoji prihodnosti in jo aktivno sooblikujejo. To je eden od ciljev projekta CARINTHIja 2020. Zame bo imelo jubilejno leto trajnostni učinek, če bodo tisti, ki sedaj skupno delajo na teh temah, delali na tem tudi po letu 2020. Uspeh projekta CARINTHIja 2020 bomo merili po tem, kako se bodo odvijale plebiscitne proslave leta 2021 ali 2025. Tedaj bomo videli, kaj je ostalo od projekta CARINTHIja 2020, ki ga je izvedla uradna Koroška.

Tematsko težišče izbranih projektov zadeva tudi dialog. Dialog s katerim ciljem in s katerimi posledicami za Koroško?
Pravi se, pri pogovoru pridejo ljudje skupaj. Ravno za to gre: umetnost in kultura sta tista vez, ki lahko povezuje tudi najrazličnejše ljudi. Preko kulturnega ustvarjanja nastajajo emocije, na katerih je možno graditi medsebojne odnose. Pristna zadovoljstva in prijateljstva se najdemo tam, kjer se delijo emocije. Kje uspe to bolje kot pri skupnih pripravah kulturnih prireditev.


Kako konkretno se je pri projektih ob 100-letnici plebiscita vnesla znanost?
Leta 2020 bo na sporedu devet znanstvenih prireditev. Prireditelji so mdr. Pedagoška visoka šola, Univerza Alpen-Adria v Celovcu, Strokovna visoka šola Koroška ter razna znanstvena društva ter razne organizacije in založbe med njimi celovška Mohorjeva, Slovenski narodnopisni inštitut Urban Jarnik in Zgodovinsko društvo za Koroško. Vsebinski lok sega od mednarodnih primerjav koroškega plebiscita, izobraževalnih vprašanj, identitete (npr. večjezičnost), spominskih projektov v javnem prostoru na temi plebiscit in nacionalsocializem pa do tem, ki se ukvarjajo s prihodnostjo, npr. s perspektivami kulturne dejavnosti na Koroškem, s vprašanji demokracije ter glede sodelovanja mladine. Nadaljnje teme so vloga alpsko-jadranske regije v prihodnosti ter ekološka vprašanja glede pokrajinskih resurs. Prav tako je predvidenih šest podpornih štipendij na teme: posredovanje zgodovine v medijih, manjšinska politika v mednarodni primerjavi, kultura spominjanja, zgodovina kulturnih ustanov ter oskrba podeželskega prostora z ozirom na naraščajoče odseljevanje.

Odnos med Koroško in Slovenijo se je, odkar je deželni glavar Peter Kaiser, zelo pozitivno razvil. Se je to upoštevalo tudi pri izbiri projektov?
Projekti so se izbrali po vsebinskih kriterijih. Neglede na to pa igra seveda politično okolje pomembno vlogo. Če številni projektni nosilci ne bi zaupali, da dežela Koroška resno misli s svojim novim pristopom do 100-letnice plebiscita, potem ne bi prišlo do toliko vloženih projektov. Med njimi so tudi projekti, katerih nosilci že doslej sodelujejo s partnerji v Sloveniji. Med njimi Pedagoška visoka šola, ki razvija s partnerji v Sloveniji učna gradiva in delavnice, ali občina Pliberk, ki prireja čezmejne fešte. Eno od vodil projekta CARINTHIja 2020 je, da bi izostrili pogled čez meje. Eni so se pri tem odločili za osebne meje, drugi za državne, tretji pa za kulturne. Ob vsem tem pa velja: meje so bile vedno tudi prepustne tako bomo v Železni Kapli imeli tudi razstavo o »tihotapstvu«.

Kakšna je vaša osebna želja ob 100-letnici koroškegaplebiscita?
Dialog, dialog, dialog. Vse drugo pride
potem sam od sebe.