Pred 30 leti, 8. avgusta 1993, je bil ustanovni občni zbor društva Kulturni dom Pliberk. V soboto, 21. oktobra (19.00), bodo jubilej proslavili pod geslom »Ko beseda dobi svoj prostor«. V program (režija Milena Olip) so vključeni vsi dejavniki KD, od pevskih zborov in biljarda pa do upokojencev in Mlade Podjune.
Pliberk Leta 1966 je dom »Grenzlandheim« v Pliberku odprl svoja vrata, v času, ko so bile narodnopolitične razmere v občini Pliberk vse drugo kot v duhu enakopravnega sožitja. Takratna nestrpnost proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem se je izražala tudi v dejstvu, da je društvo »Grenzlandheim« več desetletij zavračalo prošnje domačih slovenskih kulturnih društev, da bi lahko izvedla v njegovi hiši prireditve. Tako se je v slovenski skupnosti polagoma začela porajati želja, da bi domača društva v Pliberku in okolici dobila lasten kulturni dom. Pri mnogih je bila na začetku skepsa velika, marsikdo ni hotel prav verjeti, da bi lahko uspel tako zahteven projekt.
Na vabilu ob 30-letnici smo zapisali: Ko beseda dobi svoj prostor. V KD Pliberk ga bo slovenska beseda imela tudi v prihodnosti.
Jurij Mandl, Predsednik KD Pliberk
Bili pa so tudi »nepoboljšljivi« optimisti, ki se niso pustili zbegati. Med njimi je bil Jurij Mandl, bivši kulturni referent občine Pliberk in duša moškega zbora Kralj Matjaž iz Libuč. Na njegovo pobudo je januarja 1990 prišlo do sklepa treh kulturnih društev v pliberški občini (SPD Edinost, MePZ Podjuna in MoPZ Kralj Matjaž), da se obrnejo na krajevne ustanove in krovne organizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem glede možne izvedbe projekta kulturni dom. Po neštetih formalnih in neformalnih pogovorih se je sklenilo, da se pripravijo pravila – 8. avgusta 1993 pa se je izvedel ustanovni občni zbor. Za predsednika so izvolili Frica Kumra (1937-2018); nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor Blaž Kordesch (podpredsednik), Milan Piko (tajnik), Jurij Mandl (blagajnik) in Valentin Kumer (odbornik).
Sledil je čas napornega dela ob idealizmu mnogih, ki jim je bila uspešna izvedba projekta zares srčna zadeva. Treba pa je bilo poskrbeti tudi za potrebna finančna sredstva. Uspelo jih je zbrati, to pa zlasti po zaslugi Republike Slovenije, ki je poravnala večino stroškov, podpore pa so prišle še od avstrijske zvezne vlade ter koroške in južnotirolske deželne vlade. Prav tako je društvo v času, ko občina Pliberk in dežela Koroška nista ničesar prispevali, v znamenje samopomoči uspešno izvedlo akcijo Stole in mize za kulturni dom.
Podpora Republike Slovenije
Za podporo s strani Republike Slovenije sta bili najzaslužnejši nekdanji državnozborski poslanki Jana Sommeregger-Primožič in Nada Skuk iz občine Cerknica. Decembra 1994 sta se mudili na obisku pri predsedniku Fricu Kumru, ki jima je pravil, da ga skrbi financiranje kulturnega doma. Obljubili sta, da bosta v letu 1995 vložili v slovenskem parlamentu amandma za gradnjo kulturnega doma. Še prej je tedanji tajnik deželne Enotne liste ter sedanji globaški župan Bernard Sadovnik poskrbel, da so zastopniki kulturnega doma dobili pri vseh strankah ter odločilnih politikih termine, kjer so lahko projekt v podrobnosti predstavili. Tako so amadma podprle vse frakcije, Jurij Mandl pa se je leta 2001 v imenu Kulturnega doma obema poslankama posebej zahvalil na nekdanjem znamenitem libuškem žegnanju libuških matjaževcev.
Upam, da bo še naprej šlo tako kot doslej in da bo vedno dosti prireditev in hiša polna. Pevci smo veseli, da imamo svoj dom.
Lojz Mesner, prvi hišnik in dolgoletni pevec MoPZ Foltej Hartman
Na pomoč je kulturnemu domu priskočila tudi južnotirolska deželna vlada. Koroški Slovenci so se tedanjemu južnotirolskemu deželnemu glavarju Luisu Durnwalderju zahvalili z Einspielerjevo nagrado, ki sta jo Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) novembra 2001 zavestno podelila prav v Kulturnem domu. Tako se je lahko takratni glavni politični predstavnik Južne Tirolske na kraju samem prepričal, da je bila solidarnostna podpora Južnih Tirolcev v vsakem oziru upravičena.
Več kot 1.000 terminov
Prva prireditev v (še nedokončanem) poslopju KD je bila 5. junija 1999 v okviru pevske revije »Pesem ne pozna meja«, ki jo je organiziralo SPD Edinost, slovesno uradno odprtje pa je bilo aprila 2004. Številne prireditve so bile nato še posebej odmevne, med njimi koreografska predstava o Juri Soyferju leta 2009 v okviru Evropske razstave leta 2009, katere režiser je bil mednarodno znani umetnik s šmarješkimi koreninami Hans Kresnik (1939-2019). Kresnik je izrecno zahteval, da se predstava izvede prav v Kulturnem domu. Danes beležijo, tako poudarja sedanji predsednik Jurij Mandl, več kot 1.000 terminov na leto, od pevskih vaj, športnih treningov in biljarda pa do koncertov in gledaliških predstav. Biser kulturnega doma, kateremu je vrsto let stal ob strani menedžer Milan Piko, dokler ga ni nasledil Primož Kokovica, je tudi knjižnica, ki jo oskrbuje Sabina Buchwald. »Od septembra do konca maja,« pripoveduje Jurij Mandl, »je hiša izkoriščena več kot 70-odstotno.« Hkrati Mandl poudarja: »Mnogi so se bali, da bo Kulturni dom deloval na račun drugih domačih društev. Ta bojazen je bila docela odveč.«
Sploh pa velja KD za hišo vsestranske odprtosti in povezanosti. V tem smislu se je od vsega začetka posvetil tudi čezmejnemu sodelovanju. Prav tako je uresničil evropski projekt za vrhunsko odrsko tehniko v domu skupaj s projektnim partnerjem Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor.
Skratka: mesto kulture Pliberk je lahko ponosno na dom, kjer je doma domača kultura in kjer vladata odprtost in raznolikost.
