Kaj počne klasičen ansambel »Merlin« z Dunaja skupaj z astrofizikom Haraldom Leschem? Potovanje skozi prostor in čas po poti najbolj znanega dela Štirje letni časi Antonia Vivaldija. Pot vodi od nastanka zemlje do današnjih klimatskih sprememb. Bomo doživeli apokalipso? Haraldu Leschu, ki bo danes v sklopu »Praznika sožitja« nastopil v Pliberku, smo postavili nekaj vprašanj.

Gospod Lesch, v svojem nastopu boste tematizirali problem klimatske krize, velik del tega problema je tudi način, kako potujemo. Kako se boste pripeljali na nastop v Pliberk?

Harald Lesch: (se smeji) V tem oziru sem »klimatski grešnik«, iz Nemčije se bom pripeljal s svojo japonsko »Reis-schüssel«, lahko pa povem, da ta mali avtomobil izpusti le 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Običajno pa potujem z vlakom.

Kako je nastalo sodelovanje z ansamblom »Merlin« z Dunaja?

Poklicali so me in me vprašali, če bi bil pripravljen sodelovati. Takoj sem bil zato.

Kako se znanost in umetnost na odru dopolnjujeta?

To je idealna kombinacija, ker na ta način nagovoriš vse predele možganov. Preko glasbe slušne predele, ki so povezani z našimi emocijami, druge, ki so pristojni za sprejem informacij, pa preko dejstev. Bistvo tega je, da znanost prenašamo s pomočjo dobre zgodbe, da to niso le neka suha dejstva. Tu je idealna glasba Vivaldija, njegovi Štirje letni časi so najbolj igrana klasična skladba na svetu, skoraj vsak te melodije pozna. Med te lepe melodije smo vgradili znanost in ta kombinacija je publiki zelo všeč.

Zgodbo ste zgradili okoli letnih časov. Ali lahko danes še govorimo o štirih letnih časih?

Mnenja sem, da jih bomo imeli le še tri. Pomlad bo vedno daljša, zima bo vedno krajša in imeli bomo dolga poletja.

Zdi se, da človeštvo počasi začenja razumevati, da se podnebje temeljito spreminja. Na drugi strani se pa mnogi nočejo odpovedati ničemur.

Najprej bi rekel, da je dejstvo, da se po vsej Evropi govori o klimatskih spremembah in o tem, kaj je potrebno storiti, da bomo tem spremembam kos – jaz raje govorim o klimatski krizi – že zelo dober razvoj.Evropski zeleni dogovor (Green new deal) je pomemben odgovor na vprašanje, kako bomo lahko v najkrajšem možnem času prenehali s kurjenjem fosilnih goriv. Ne bo zadostovalo, da bo ta ali oni posameznik v svojem vsakdanu nekaj malega spremenil. Gre za to, da moramo naše energetske vire takoj zamenjati za obnovljive. Pri tem pa mislim na vsa naša življenjska področja, torej na mobilnost, industrijo, ogrevanje stavb in tako dalje. To bo seveda nekaj stalo, a vendar moramo s tem začeti, te stroške bo potrebno socialno uravnovešeno razdeliti. Ne smemo preveč razmišljati o tem, čemu se bomo morali odpovedati, saj za obnovljive energetske vire sploh ni alternative.

Kaj bi se zgodilo, če ne bi spremenili ničesar?

Globalno segrevanje bi se še hitreje nadaljevalo, katastrofe bi bile tako hude in posledično tudi veliko dražje kot zdajšnji nujni ukrepi. Lahko vam povem, da je klimatska kriza trenutno v Nemčiji zaradi katastrofalnih poplav v središču pozornosti. To je katastrofa, ki je v zgodovini Nemčije in Evrope še nismo doživeli. Voda je odtrgala do 15 metrov zemlje, cela infrastruktura, ki je bila pod zemljo, je uničena. Vse cevi za kanale, električne žice in drugo je popolnoma uničeno. To je kot neka pošast, ki je divjala na površju in pod zemljo. To bo imelo konsekvence tudi v drugih evropskih državah v zvezi z  blažitvijo podnebnih sprememb, tudi zaščita pred katastrofami bo dražja. To ni vprašanje odpovedanja, temveč vprašanje zdrave pameti.

Bodo take vremenske katastrofe pogostejši pojav?

Da, to je popolnoma jasno. To že vsa leta napovedujejo raziskovalci podnebja. Ekstremno vreme je zančilno za klimatske spremembe, v atmosferi je več energije in ta povzroča katastrofe.