Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta 45. Tischlerjevo nagrado podelili Karlu Smolleju. Njegova dejavnost v zveznem parlamentu ni koristila le slovenski narodni skupnosti, temveč vsem avstrijskim manjšinam. 

Dosežke »zaslužnega političnega garača« Karla Smolleja je v Tischlerjevi dvorani predstavil Marjan Pipp, dolgoletni sopotnik Karela Smolleja v Centru avstrijskih narodnosti. Ta miselna kovačnica je dvakratnega zveznozborskega poslanca Smolleja podpirala z raziskavami ter pred­logi govorov in zakonov. Karel Smolle je v govoru spregovoril o tem, kar mu ni uspelo uresničiti, in predstavil svojo politično oporoko. Smolle obžaluje, da v šolskem zakonu »manjka institut ovrednotenja dobrega pouka in znanja slovenskega jezika«. Nadalje, da »ni uspel z reformo Zakona o narodnih skupnostih v smislu predlogov Rudija Vouka«, da mu »ni uspela ustanovitev splošno izvoljenega demokratičnega zastopstva« ter da »koroško manjšinsko vprašanje ni integralni del zunanje politike Republike Slovenije«.  

Politična oporoka Karla Smolleja

Na slavnostni podelitvi je zapel Moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ki ga vodi Franz Starz. Med drugimi smo slišali pesem »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi«.
Nastopil je tudi ženski pevski zbor KD Kočna iz Sveč z zborovodkinjo Kristino Kragelj.

»Proti delu ni zelišča. Vsakemu otroku, ki si to želi, moramo od vrtca do glavne šole ponuditi oskrbo v slovenskem jeziku. Ustvariti moramo mrežo strokovnih kulturnih sobuditeljev, da bi za mladino ustvarili pogovorne možnosti na vsaki vasi.

Skupaj s Slovenijo moramo ustvariti splošno izvoljeno demokratično zastopstvo koroških Slovencev.«

Politična oporoka Karla Smolleja

Karel Smolle je kot mladinec leta 1960 ustanovil Koroško dijaško zvezo, bil je pobudnik in soustanovitelj Slovenske gospodarske zveze, Dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Panonske večjezične gimnazije v Borti na Gradiščanskem. Rezultat njegovih poslanskih prizadevanj so radijske in televizijske oddaje v jeziku avstrijskih manjšin na ORF, povišanje podpor za narodne skupnosti in odškodnin za žrtve nacizma, izredne zasluge ima tudi pri osamosvajanju Slovenije. Smolle je bil med leti 1986 in 1990 (izvoljen na listi Zelenih), pa tudi v obdobju 1998–1999, ko je bil izvoljen na listi Liberalnega foruma, najaktivnejši poslanec parlamenta z največ govori in zakonskimi predlogi.       

Zvočni posnetek podelitve je na www.novice.at/podcast