Poslovila se je Lizi Brumnik
Obirsko Četudi je zadnja leta bolehala, so se na Obirskem že pripravljali na njeno 90-letnico čez nekaj tednov. Žal je prišlo drugače …
Elizabeta Brumnik, po domače Hribrnikova Lizi, je v jutranjih urah 24. septembra na svojem domu tiho in za vedno zatisnila oči. Dva dni pozneje so jo ob jesenskem soncu sosednji pogrebci položili v družinski grob na obirskem pokopališču. Duhovnik Drago je v pogrebni pridigi lepo orisal lik pridne, pobožne in spretne kmetice ter za njene človeške vrline našel primerne besede pri škofu Slomšku.
Kmečko delo je zaznamovalo vse njeno življenje, najprej doma pri Štruglu, nato pa pri Hribrniku, kamor se je omožila. Z možem Hanzom sta si ustvarila družino. Od malih nog sta oba sinova Franči in Daniel bila vključena v kmečka opravila ob vseh letnih časih. Na Zgornji Sončni je Lizi z ljubeznijo in veseljem desetletja domovala in kmetovala. V slovenskem koroškem radiu je večkrat živahno in slikovito pripovedovala o starih časih. Pred nekaj leti ji je televizijska snemalna ekipa na pobudo celovške univerze gledala čez ramo, kako je zakurila krušno peč in spekla nekaj hlebov.
Lizi Brumnik je bila izredno gostoljubna in zgovorna. Zanimala se je za kulturno dogajanje na Obirskem, obiskovala vsevrstne prireditve, radodarno in velikodušno pomagala, kjerkoli je bilo treba, se veselila tedenskih kegljaških srečanj upokojencev in se udeleževala, dokler je le mogla, mesečnih maš v kapelici na Sedelcah.
Letošnje vigredne razstave ob 10-letnici obirske ročnodelske skupine si Lizi ni mogla priti ogledat. Imela sem prijetno nalogo, da ji brošuro z neštetimi slikami, osebnim posvetilom ter podpisi domačink zanesem kar na dom. S kakšnim veseljem in hvaležnostjo jo je v hitrici prelistala, vsem podpisanim naročila pozdrave in knjižico položila na kolena. Nisva slutili, da kramljava, se šaliva in smejiva zadnjikrat.
