Peter Česnik je prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je tudi sam dolga leta živel zunaj Slovenije in se aktivno udejstvoval v izseljenski skupnosti. Pravi, da se bo boril za povečanje proračunskih sredstev in za ohranitev Novic, ker je tiskana oblika pomembnejša od elektronske.

Ljubljana Novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je bil na junijskih državnozborskih volitvah v Sloveniji kot poslanec izvoljen na listi Stranke Alenke Bratušek. Kot najstarejši poslanec je s 73 leti vodil ustanovno sejo novega Državnega zbora, novi premier Marjan Šarec pa ga je imenoval za naslednika dosedanjega ministra za Slovenece v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca.

Peter Česnik se je z 22 leti v letu 1967 preselil v Avstralijo, kjer je preživel 36 let. Najprej je delal v zavarovalnici, nato pa je zaključil akademijo za kontrolo letenja in se zaposlil kot kontrolor flote pri letalski družbi Trans Australia Airlines–Quantas in to delo opravljal 32 let v Melbournu in Sidneyu. Delal je tudi kot prevajalec v bolnišnici in sodni tolmač za slovenski in srbo-hrvaški jezik. Med svojim bivanjem v Avstralji se je udejstvoval tudi v slovenskih izseljenskih organizacijah, po upokojitvi in vrnitvi v Slovenijo leta 2003 pa je bil v izvršnem odboru Slovenske izseljenske matice.

Dovolite, da začnem z malo provokativnim vprašanjem. Položaja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pred tem za to pristojnega državnega sekretarja se drži očitek, da je to služba za funkcionarje, s katerimi stranke sicer ne vedo kam. Kaj je vaša motivacija, da ste prevzeli to nalogo?
Peter Česnik: Kandidiral sem za poslanca in ko so mi ljudje na volitvah podelili zaupanje, sem želel ostati poslanec. Ker pa sem 36 let živel v Avstraliji, je prišel predlog z več strani, tudi od gospoda Marjana Šarca, da bi sprejel pozicijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mislim, da z dolgoletnimi izkušnjami v tujini lahko nekaj prispevam. Sem prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je dejansko živel in delal vse svoje poklicno življenje v tujini. Usmerjen sem v reševanje problemov, posluh pa imam tudi za teme, ki jih bo diaspora dala na mojo mizo in mize mojih sodelavcev, ki so fenomenalni. Sedaj ocenjujem, kako deroča je voda, kako globoka in kako mrzla je. Upam, da bomo nadgrajevali to, kar so prejšnji ministri, posebno Gorazd Žmavc, na tem položaju uspeli ustvariti.

Minister Žmavc je dajal poseben poudarek krepitvi gospodarskih struktur Slovencev zunaj Slovenije. Katera bodo vaša težišča?
Gospodarska diplomacija ni samo pri ministru za gospodarstvo. Diaspora ima izredno dobro razvito gospodarstvo, pa naj bo to v Avstraliji, Argentini ali Avstriji, da omenim samo države s črko A. Sodelovanje na tem področju je dvoplastno. Po eni strani je to vrsta gospodarske simbioze, po drugi strani se s tem uveljavlja in ohranja slovenski jezik. Če v to dejavnost vključimo še mlade gospodarstvenike, ki imajo družine, potem se slovenski jezik utrjuje. V Evropski uniji velja prost pretok delovne sile, znanja in gospodarstva in s tem želim nadaljevati.

Imate v mislih že konkretne projekte?
O konkretnih projektih še ne bom govoril, ker so še v razvoju, jaz pa sem nov minister. Projekti pa bodo morali biti socialno, politično in ekonomsko naravnani.

Kako se boste koordinirali z zunanjim ministrstvom? Včasih je slišati  ali brati očitke, da naj bi se vodstvo slovenske diplomacije odpovedalo težiščem v manjšinskih vprašanjih, češ da imajo Slovenci v zamejstvu tako ali tako svojega ministra.

Delovanje Urada in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu je pogojeno s tesnim sodelovanjem vseh resornih ministrstev, naj bo to kultura, gospodarstvo, šport, znanost ali izobraževanje. In seveda tudi zunanja politika. Če me bo diaspora na nekaj opozorila, bom jaz boben, na katerega bodo tolkli in to bo odmevalo na relevantno ministrstvo, s katerim bomo tesno sodelovali pri rešitvi določenega problema.

Se vidite kot resorni minister tudi v vlogi predstavnika interesov koroških ali štajerskih Slovencev v odnosu do avstrijskih oblasti?
V Avstraliji sem salutiral avstralski zastavi, pel avstralsko himno in nosil avstralsko uniformo. Vendar sem bil v srcu še vedno Slovenec. In zame so Slovenci iz Podkloštra ali Pliberka ravno tako Slovenci kot oni iz Bihaća v Bosni. Slovenci so. Po drugi strani pa se nikakor ne morem vmešavati v bilateralne odnose suverene sosede. To je vprašanje za vlado in za ministra za zunanje zadeve. Če bom pa na kaj opozorjen, bom dal to naprej relevantnemu ministru za obdelavo.

Kaj pričakujete od predstavniških organizacij slovenskih manjšin v zamejstvu?
Pričakujem, da bodo delovale enotno v interesu slovenske skupnosti na teritoriju, kjer ta živi. Razcepljetnost ne vodi nikamor, ne ekonomsko ne socialno. Imeli smo Slovensko manjšinsko koordinacijo (SLOMAK), ki je zamrla, rad bi videl, da bi se znova konsolidirala. Nujno je sodelovanje, ne pa vrtičkarstvo posamezne grupacije.

Samo sodelovanje struktur ali tudi poenotenje struktur?
Poenotenja nikoli ne bo, saj tudi mož in žena nista vedno poenotena. Mora biti delovni kompromis, ki bo obrodil rezultate v skupno korist.

Kakšne zamisli so v načrtu za mlade?
Različne. Rad bi na primer videl, da bi slovenska mladina s kmetijske šole v Mariboru šla za nekaj časa v Porabje na Madžarskem na tamkajšnjo vzorčno kmetijo in da bi tudi mladina iz Porabja prišla v Slovenijo. S tem dobijo prakso in obenem izgubijo strah pred govorjenjem slovenskega jezika. Verjamem, da podobno velja tudi za Avstrijo. Ogromno prostora vidim tudi pri tem, da starejše generacije v vodenje različnih organizacij aktivno začnejo vabiti in vključevati mladino.

Je pri proračunskih sredstvih za Slovence v zamejstvu pričakovati povišanje?
V svojem zagovoru pred komisijo Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu sem poudaril, da zaradi inflacije do konca leta nemudoma potrebujem pet odstotkov več od tega, kar je bilo načrtovano za letos. Državni proračun za prihodnje leto še ni narejen, jaz se bom boril za več sredstev, ki pa bodo bolj transparentno in smotrno uporabljena. Da pa so smotrno uporabljena, pa potrebujem sodelovanje krovnih organizacij. Društva naj skupaj s krovnimi organizacijami pripravijo projekte.

Poudarek bo na projektnem delovanju, ni pa računati s stalno osnovno podporo?

Kar neke žepnine vsak teden ne bo nihče dobival. Po tem tudi ne bo potrebe, če bodo projekti pravilno zastavljeni in njihovo delovanje zadosti transparentno.

Finančni problemi spremljajo koroški slovenski tednik Novice praktično od samega začetka. Do konca leta bo sedaj izhajal samo še 14-dnevno, sodelavci pa so zaposleni samo še za polovični delovni čas. Kaj je sedaj mogoče pričakovati od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri reševanju težav?
Mi smo že nakazali 15.000 evrov kot premostitveno podporo do konca leta. Povprašal bom še za več sredstev prav za to. Kajti revijalni tisk je za starejše generacije izrednega pomena, ne pa elektronska oblika. Zato je to še vedno ustrezen način za obveščanje slovenske diaspore na Koroškem in Štajerskem in zato sem bom boril, da tako tudi ostane.

Povečanje sredstev utegne biti še to leto ali šele prihodnje?
To leto se končuje. Boril se pa bom skozi celoten mandat za sredstva.

Peti člen slovenske ustave, ki govori o skrbi Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, torej ostaja veljaven.
Peti člen je sveti člen. Mi smo bili kot velika družina Slovencev zaradi neprilik in svetovne politike mozaično razdeljeni. Ampak še vedno smo Slovenci. Gospa Sveta je še vedno Gospa Sveta.

Na zaslišanju pred pristojno komisijo DZ ste velik poudarek dali tudi športu kot povezovalnemu elementu med Slovenijo in sosednjimi pokrajinami. Med drugim načrtujete čezmejni pokal v teku na smučeh.
Več projektov je. Šport je vozilo, ki ga lahko nacija izkoristi za svojo promocijo. Šport tudi združuje diasporo. Rad bi naredil tekmovanje v teku na smučeh za prehodni pokal z vsemi štirimi sosednjimi zamejskimi skupnostmi, v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem ter v Italiji. Šport združuje predvsem tudi mladino in tu ne govorim samo o nogometu, ki je množični šport. Balinanje pa je na primer izredno pomembno med starejšo generacijo. Šport je tako lahko usmerjen v vse generacije.

Kakšne so vaše izkušnje z življenjem v tujini?
Šel sem z 22 leti in odprla so se mi vrata v nov svet. V Avstraliji sem se relativno hitro integriral in potem šel na akademijo za kontrolo letov in od tam v komercialno letalsko službo. Moram pa reči, da je življenje v tujini življenje v osami tujega jezika, tuje kulture, drugih navad tudi zelo osamljeno. Naj citiram Otona Župančiča: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena. In eno življenje in ena smrt.« Kaj ustvariš v tem življenju, je veliko odvisno od tega, kje si, kdo, kaj si, kako se sreča in usoda dogajata. Ampak očetnjave nikoli ne pozabiš. Če stojim na ljubljanskem gradu in se zahajajoče sonce odseva v šipi koče na Kamniškem sedlu, se mi milo stori v srcu. Avstralija je čudovita, a čez Slovenijo je ni.

Kdaj je mogoče pričakovati vaš prvi uradni obisk med koroškimi Slovenci?
Kot poslanec sem bil že v Celovcu na podelitvi Kugyjeve nagrade Janezu Stergarju. Sedaj čakam še na operacijo sive mrene na očesu in takoj, ko bo to opravljeno, bom šel čez Ljubelj.